Pri bolnikih z delnim odzivom je potrebno raziskati vse možnosti

Pri iskanju popolnega funkcionalnega okrevanja od depresije predstavlja pomanjkanje zgodnjega odziva vsakodnevno klinično dilemo. V katerem trenutku bi morali ponovno razmisliti o možnostih? Ali moramo povečati odmerek, zamenjati ali dodati dodatno zdravilo? Na satelitskem simpoziju EPA, ki je obravnaval ta vprašanja, je bilo slišati tudi o novem orodju za spodbujanje prilagojenih ciljev za okrevanje.

Andrea Fagiolini (Medicinski center Univerze v Sieni, Italija) je obravnaval pomembna vprašanja glede odsotnosti odziva ali delnega odziva pri bolnikih z veliko depresivno motnjo (major depressive disorder – MDD).

Slab zgodnji odziv pri MDD lahko povzroči kroničnost4

Nekaj točk je relativno jasnih. Nekateri bolniki se na antidepresive odzovejo že po 7–10 dneh zdravljenja.1,2 Vendar se mnogi ne, in pomanjkanje klinične koristi v 2–4 tednih napoveduje slab končni rezultat.3 Torej, kaj lahko storimo za povečanje možnosti za pravočasen in popoln odziv?

Profesor Fagiolini je priznal, da je dokaz v mnogih pogledih omejen. Čeprav se v nekaterih smernicah priporoča povečanje odmerka, dodajanje in kombiniranje, obstajajo tudi dokazi o negativnih učinkih s temi pristopi, je dejal.5–8 Na voljo so na primer poročila o povečani neskladnosti, ki je povezana s kombiniranim zdravljenjem in povečanjem odmerka ali dodajanjem zdravil.

V tem kontekstu je za delne odzive predlagano napredovanje na antidepresive z več cilji, ki vključujejo aditivne ali sinergistične učinke na osebe z delnim odzivom.9,10

»Bolje, a ne dobro«

»Bolje, a ne dobro« je bila primerna fraza, ki jo je Mohammad Alsuwaidan uporabil za opis delnega odziva (Kuvajtska univerza, Kuvajt; Univerza v Torontu, Ontario, Kanada).

Po študiji STAR*D se polovica bolnikov ne odzove ustrezno na začetno zdravljenje11,12 in pri tistih, ki imajo preostale simptome depresije, je trikrat večja verjetnost ponovitve kot pri tistih s popolnim okrevanjem.13

V fazi remisije zdravstveni delavci običajno podcenjujejo pogostost, s katero imajo bolniki simptome na razpoloženjskih, somatskih in kognitivnih področjih.14 Zdravniki in bolniki pa se razlikujejo glede mnenja, kaj predstavlja okrevanje. Klinični zdravniki na primer ocenjujejo kot najpomembnejše reševanje negativnih občutkov, medtem ko je za bolnike to vrnitev smiselnega življenja.15

Uporaba lestvice doseganja ciljev za depresijo je lahko del oskrbe, usmerjene v bolnika.

Prepoznavanje in spodbujanje osebnih ciljev

Glede na to je koristno imeti lestvico doseganja ciljev za depresijo (GAS-D) – novo orodje za sledenje posameznikovega napredka k ohranjanju funkcionalnosti.16 Individualni cilji so postavljeni s sodelovalno razpravo o bolnikovi izkušnji depresije in njenem vplivu na njegovo življenje.

V nedavni študiji z eno samo skupino 122 bolnikov z MDD, ki so uporabljali orodje GAS-D, je večina dosegla svoje prilagojene cilje okrevanja v 12 tednih po začetku terapije z antidepresivi,16 je poročal profesor Alsuwaidan.

Ker so rezidualni simptomi in delno okrevanje pogosti in prispevajo k slabši dolgoročni napovedi, bi morala biti določitev najboljše poti zdravljenja za osebe z MDD z delnim odzivom v samem središču raziskav, je dejal Nick Glozier  (Center za možgane in um, Univerza v Sydneyju, Avstralija), ki je tudi prispeval k temu simpoziju za spodbujanje razmišljanja.

Dejal je, da so multimodalni antidepresivi, ki vključujejo aditivne ali sinergistične učinke na izbrane biološke cilje, privlačna strategija za izboljšanje učinkovitosti in prenašanja zdravil.17

Izobraževalno finančno podporo za ta simpozij EPA 2020 je zagotovil H. Lundbeck A/S.

Najbolj zanimivi poudarki s simpozija, ki so jih izbrali naši dopisniki, so zasnovani kot nepristranska predstavitev predstavljenih znanstvenih vsebin. Mnenja in pogledi na tej strani ne odražajo nujno mnenj in stališč podjetja Lundbeck.

Reference
  1. Stassen HH et al. J Clin Psychiatry 2007;68:1195-205
  2. Taylor MJ et al. Arch Gen Psychiatry 2006;63:1217-23
  3. Kudlow PA et al. CNS Drugs 2014;28:601-9
  4. Judd LL et al. Am J Psychiatry 2000;157:1501-4
  5. Adli M et al. Eur Arch Psychiatry Clin Neurosci 2005;255:387-400
  6. Zhou X et al. J Clin Psychiatry 2015;76:e487-98
  7. Nelson JC, Papakostas GI. Am J Psychiatry 2009;166:980-91
  8. Warden D et al. J Psychiatr Pract 2014;20:118-32
  9. Dale E et al. Biochem Pharmacol 2015;95:81-97
  10. Montgomery SA et al. Hum Psychopharmacol 2014;29:470-82
  11. Rush AJ et al. Am J Psychiatry 2006;163:1905-17
  12. Keitner GI, Mansfield AK. Psychiatr Clin North Am 2012;35:249-65
  13. Paykel ES et al. Psychol Med 1995;25:1171-80
  14. Baune BT, Christensen MC. Front Psychiatry 2019;10:335
  15. Demyttenaere K et al. J Affect Disord 2015;174:390-6
  16. McCue M et al. Poster presented at the 2018 Psych Congress, abs 232
  17. Perini G et al. Neuropsychiatr Dis Treat 2019;15:1249-58
Zapuščate Progress in Mind
Pozdravljeni
Prosimo potrdite svoj elektronski naslov
Pravkar smo vam na elektronski naslov poslali povezavo za potrditev.
Preden pridobite polni dostop, morate potrditi svoj elektronski naslov
Informacije na tej strani so namenjene izključno zdravstvenim delavcem.
Vse informacije na spletnem mestu se nanašajo na izdelke lokalnega trga in so zato namenjene zdravstvenim delavcem, ki imajo zakonsko pooblastilo za predpisovanje ali izdajanje zdravil v skladu s poklicno prakso. Tehnični podatki o zdravilih so zgolj informativni, za kar so odgovorni strokovnjaki, ki so pooblaščeni za predpisovanje zdravil in odločajo, v vsakem konkretnem primeru, o ustreznem zdravljenju bolnika.
Congress
Register for access to Progress in Mind in your country