Zgodnje posredovanje pri prvi epizodi psihoze: kaj deluje?

Specializirano zgodnje posredovanje proti običajnemu zdravljenju

Zgodnje posredovanje je pri zgodnji psihozi prineslo boljše rezultate kot običajno zdravljenje.

Študija RAISE-ETP (Okrevanje po začetni epizodi shizofrenije – študija zgodnjega zdravljenja) je bila zasnovana za testiranje EI, ki bi lahko spremenilo potek shizofrenije od prve epizode in bi bila široko uporabna na kliniki¹. V polovici centrov so bolniki z motnjami iz spektra shizofrenije in manj kot 6 meseci antipsihotičnega zdravljenja prejeli običajno zdravljenje (TAU), v polovici centrov pa so prejeli celostni pristop oskrbe s štirimi komponentami: zdravilo (z izbiro na podlagi računalniškega orodja za odločanje), individualizirani trening obremenjevanja, družinsko psiho-izobraževanje in podporo pri ponovni vključitvi bolnikov na delo ali izobraževanje.

Bolniki, ki so bili deležni celostne oskrbe, so po dveh letih raziskave pokazali nekoliko boljše rezultate kot pri TAU. Poleg tega so bolniki s krajšim trajanjem nezdravljene psihoze pokazali boljše rezultate kot tisti, ki so bili nezdravljeni do 18 mesecev. Te rezultate je podprla meta-analiza EI v primerjavi s TAU²; spet so bili rezultati ugodnejši za EI. Vendar je veliko manj jasno, ali se te koristi EI ohranijo med nadaljnjim spremljanjem.

Kako dolgoročno ohraniti prednosti zgodnjega posredovanja?

Dolgoročne rezultate zgodnjega posredovanja (EI) je najbolje vzdrževati s podaljšanjem zgodnjih intervencij, namesto da bi se vrnili k običajnemu zdravljenju

V naturalistični študiji z desetletnim spremljanjem in zgodovinskim nadzorom je imela dveletna EI pomembne prednosti pri zmanjšanju hospitalizacij in izboljšanju zaposlitvenega položaja³. Vendar pa pri drugih izidih, kot so psihotični simptomi in funkcionalno okrevanje, ni bilo pomembnih razlik.

Pokazalo se je, da ima podaljšanje trajanja EI na 5 let ugodnejše rezultate kot TAU pri vrsti rezultatov, vključno z upoštevanjem zdravljenja, zadovoljstvom bolnika ter pozitivnimi in negativnimi simptomi^4,5. Rezultati pri bolnikih, ki so prejemali podaljšano EI, so bili tudi boljši kot pri tistih, ki so z EI prestopili na osredotočeno TAU (ki je bila manj intenzivna kot EI)⁶.

Ali je treba zdravljenje z antipsihotiki prekiniti?

Vzdrževalni antipsihotiki in preprečevanje ponovitve so ključni za dobre dolgoročne rezultate.

Če je EI uspešna in bolniki kažejo dober odziv na zdravljenje, kdaj je primerno, da prenehamo z zdravilom? Ker ni dobrih naključnih podatkov, ki bi odgovorili na to vprašanje, moramo preučiti podatke iz baze podatkov o dolgoročnem spremljanju bolnikov. Takšni podatki, zbrani v več kot 20 letih na Finskem, kažejo, da so se za bolnike, ki so prenehali z zdravljenjem pred dvema letoma, koristi, ki jih daje to zdravljenje, v naslednjih nekaj letih izgubile⁷. Kot je poudaril prof. Correll, antipsihotična zdravila, ki so trenutno na voljo, ne spreminjajo bolezni. Zato bi bil racionalni pristop k zdravljenju optimalno zdraviti bolnike, da bi dosegli najboljše rezultate, in dolgoročno nadaljevati s tem zdravljenjem, da bi zagotovili čim bolj stabilno stanje.

Antipsihotiki z dolgotrajnim delovanjem so lahko najboljša možnost za EI

Preprečevanje ponovitev je ključni cilj dolgoročne terapije shizofrenije, da se zmanjša tveganje za slab izid bolezni, pa tudi druge odvečne smrtnosti, na primer zaradi bolezni srca in ožilja⁸. To je mogoče najbolje doseči z antipsihotikom z dolgotrajnim delovanjem. Prof. Correll je poudaril, da je uporaba teh zdravil z dolgotrajnim delovanjem možna in verjetno zaželena kot EI pri mnogih bolnikih s shizofrenijo⁹.