Zakaj so večja vlaganja ključna za boljše duševno zdravje?

Vsak posameznik z motnjo v duševnem zdravju ima edinstveno izkušnjo. Razumevanje te individualnosti – njihove heterogenosti – je ključnega pomena za razvoj učinkovitega zdravljenja in zagotavljanje ustreznih, dostopnih, dobro financiranih zdravstvenih storitev za duševno zdravje.

Tema svetovnega dneva duševnega zdravja 2020 je Duševno zdravje za vse: večja vlaganja, boljši dostop. Da bi lahko doumeli, kako lahko pridobijo vsi posamezniki, moramo prepoznati njihove individualne izkušnje z duševnim zdravjem.

Vsak posameznik ima edinstveno duševno zdravje, odvisno od njegovih socialnih in okoljskih izkušenj ter od tega, kako te izkušnje delujejo na njegove genetske, nevro-razvojne in psihološke procese, da vplivajo na biološke poti v njegovih možganih.1

Motnje duševnega zdravja vplivajo na ljudi na različne načine

Če biološke poti v možganih povzročajo nenormalne misli, čustva, vedenje in odnose z drugimi, ljudje na splošno doživljajo motnje duševnega zdravja, kot so anksiozna motnja, bipolarna motnja, velika depresivna motnja (MDD), posttravmatska stresna motnja, shizofrenija in zloraba prepovedanih substanc.2

 

Zakaj so motnje duševnega zdravja heterogene?

Diagnostična merila za MDD imajo za posledico vsaj 1497 edinstvenih profilov simptomov

Diagnoza duševne motnje temelji na vzorcu meril čustvenih, kognitivnih in fizičnih simptomov.3,4

Motnje duševnega zdravja so torej heterogene. Diagnoza MDD na primer zahteva prisotnost vsaj petih od devetih simptomatskih meril, kar ima za posledico najmanj 1497 edinstvenih profilov simptomov.3,4

Dva bolnika z isto diagnozo ne bosta nujno imela enakih simptomov5, njune izkušnje pa se bodo razlikovale glede na to, kako simptomi vplivajo na njuno kakovost življenja in delovanje.6

Heterogenost motenj duševnega zdravja odraža različne mehanizme v možganih, ki so odgovorni za isto diagnozo, trenutno pomanjkanje biomarkerjev za motnje duševnega zdravja pa odraža kompleksnost teh mehanizmov.7

 

Enoten pristop ne ustreza vsem

Odzivi na zdravljenje so različni

Heterogenost duševnih motenj pomeni, da se odzivi na zdravljenje razlikujejo glede na:

  • to, ali je mehanizem usmerjen v farmakoterapijo;
  • stranske učinke;
  • to, kako se odziv odraža v kakovosti življenja in delovanja.8

Le 50 % ljudi, zdravljenih zaradi MDD, doseže remisijo po zdravljenju9, le 37 % pa remisijo po prvi liniji zdravljenja.10

 

Zakaj so potrebna večja vlaganja?

Sistem ne podpira ljudi, ki iščejo strokovno pomoč

Kompleksnost motenj duševnega zdravja skupaj z obstoječimi finančnimi pritiski na zdravstvene storitve in pomanjkanjem psihiatrov in strokovnjakov za duševno zdravje11,12 pomeni, da sistem ne uspe podpreti ljudi, ki iščejo strokovno pomoč.

Tako se je na primer približno 45 % ljudi, ki so umrli zaradi samomora, v enem mesecu pred samomorom posvetovalo z zdravnikom primarne zdravstvene oskrbe.10

Večje vlaganje v storitve in raziskave je ključnega pomena za odpravo tega neuspeha in zagotavljanje zdravstvene podpore in upravljanja, potrebnega za izboljšanje simptomov, delovanja in kakovosti življenja ter preprečevanje ponovitev bolezni.

Na primer NAVIGATE, celovit in integriran poseg za zdravljenje prve epizode psihoze v ZDA, stane 27 % več kot dvoletna oskrba v skupnostih, vendar je bistveno izboljšal kakovost življenja za 13 %.13

Najbolj zanimivi poudarki s simpozija, ki so jih izbrali naši dopisniki, so zasnovani kot nepristranska predstavitev predstavljenih znanstvenih vsebin. Mnenja in pogledi na tej strani ne odražajo nujno mnenj in stališč podjetja Lundbeck.

Reference
  1. Zubenko GS, et al. JAMA Psychiatry 2018;75:769–70.
  2. World Health Organization. Available at: https://www.who.int/mental_health/management/en/#:~:text=Mental%20disord...
  3. American Psychiatric Association. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Health Disorders. 5th ed. Washington, DC: American Psychiatric Association; 2013.
  4. World Health Organization International Classification of Diseases (ICD-11). Available at: https://icd.who.int/en
  5. Ostergaard S, et al. Acta Psychiatr Scand. 2011:124:495–96.
  6. Fried E. Exp Rev Neurother. 2017 DOI: 10.1080/14737175.2017.1307737.
  7. Turecki G, Brent DA. Lancet 2016;387:1227–39.
  8. Zimmerman M, et al. Am J Psych. 2006;163:148–50.
  9. Feczko E, et al. Trends Cogn Sci 2019;23:584–601. 
  10. Rush AJ, et al. Am J Psych 2006;163:1905–17.
  11. Patel V, et al. Lancet 2018;392:1553–98.
  12. Kroenke K, Unutzer J. J Gen Intern Med 2017;3:404–10.
  13. Rosenheck R, et al. 2016. Powerpoint Slide 3. Available from http:// www.nasmhpd.org/content/team-based-treatment-first-episode-psychosis-cost-effective-implications-policy-and-practice. Accessed 22 June 2020.
Zapuščate Progress in Mind
Pozdravljeni
Prosimo potrdite svoj elektronski naslov
Pravkar smo vam na elektronski naslov poslali povezavo za potrditev.
Preden pridobite polni dostop, morate potrditi svoj elektronski naslov
Informacije na tej strani so namenjene izključno zdravstvenim delavcem.
Vse informacije na spletnem mestu se nanašajo na izdelke lokalnega trga in so zato namenjene zdravstvenim delavcem, ki imajo zakonsko pooblastilo za predpisovanje ali izdajanje zdravil v skladu s poklicno prakso. Tehnični podatki o zdravilih so zgolj informativni, za kar so odgovorni strokovnjaki, ki so pooblaščeni za predpisovanje zdravil in odločajo, v vsakem konkretnem primeru, o ustreznem zdravljenju bolnika.
Congress
Register for access to Progress in Mind in your country