Uspešno presejanje

Kognitivna podlaga depresije

Italijanski profesor Alessandro Serretti z Univerze v Bologni nam je predstavil sliko možganov, prizadetih zaradi depresije. Procesiranje čustev in nagrajevanja v limbičnem sistemu ne deluje pravilno, frontalni korteks, ki vključuje prostovoljno in samodejno regulacijo čustev, pa ni sposoben obvladovati take prekomerne aktivnosti. Depresijo je opisal v smislu negativnih samodejnih misli s pristranskostjo pri pozornosti, spominu in interpretaciji. Vse to pripomore h kognitivni podlagi depresije.

Premišljevanje in motivacija učinkujeta na bolnikovo pozornost, ki nato vpliva na izvršilno funkcijo in spomin. Bolniki se zaradi pristranskosti pri razlagi in prevelikega posploševanja spopadajo s prednostnim spominjanjem negativnih stvari v primerjavi s pozitivnimi. Pristranskost pri interpretaciji je posledica selektivne pozornosti na negativne spodbude. Ker se delovni spomin s težavo znebi negativne spodbude, začne nazadovati. Pozitivni spomini in spodbude so neučinkoviti.

lahko kognitivne motnje vztrajajo

Težave vztrajajo

Prof. Seretti je izrazil mnenje, da so kognitivni simptomi lahko neodvisna lastnost hude depresivne motnje in da lahko kognitivne motnje vztrajajo tudi pri bolnikih, ki se odzivajo na zdravljenje. Težavo zaradi preostalih primanjkljajev je izpostavil prof. John Harrison s King’s Collega v Londonu. Spomnil nas je, kako bolniki opisujejo svoje izkušnje – možgani so zamegljeni, pozabljivi, ne morejo izvajati več nalog hkrati – in kako se to odraža v kognitivnih domenah. Bolniki se počutijo zmedeno, neustrezno in preobremenjeno. Ta občutek kljub izboljšanju razpoloženja ne izgine vedno.

V eni izmed študij so imeli bolniki med epizodami depresije kognitivne simptome 94 % časa. Ključno je, da so preostali kognitivni simptomi ostali v remisiji, bolniki pa so poročali o kognitivnih simptomih v 44 % časa med epizodami depresije. To ponazarja, da so kognitivni primanjkljaji trdovratni, klinično pomembni in predstavljajo neizpolnjeno potrebo.

Študija Perform – kognicija je pomembna

Prof. Josep Maria Haro z Univerze v Barceloni je predstavil najnovejše neobjavljene rezultate študije Perform. Gre za dvoletno prospektivno neintervencijsko kohortno študijo, v kateri so sodelovali odrasli ambulantni bolniki iz Francije, Združenega kraljestva, Španije, Nemčije in Švedske. Cilj študije Perform je bilo boljše razumevanje poteka depresivne epizode in njenega vpliva na bolnikovo funkcioniranje. Simptomi depresije so bili ocenjeni na podlagi vprašalnika PHQ-9, funkcioniranje in delovna produktivnost sta bili izmerjeni z lestvico SDS in vprašalnikom WPAI-SHP, kognitivne težave pa so bile ovrednotene na podlagi vprašalnika PHQ-5. V študiji je sodelovalo 1140 bolnikov (starih od 35 do 55 let).

kognitivni simptomi neodvisno napovedujejo in vplivajo na dolgoročno funkcioniranje

Ugotavljali so, kateri z bolniki povezani dejavniki vplivajo na funkcionalne motnje. S strukturnim modeliranjem enačbe so ugotovili, da kognitivni simptomi neodvisno napovedujejo in vplivajo na dolgoročno funkcioniranje.

Poudarek na funkciji

Ameriška profesorica Tracy Greer z University of Texas Southwestern Medical Center je poudarila, da vključitev funkcionalnih ocen pri vrednotenju odziva na zdravljenje občutno izboljša izide in bi morala postati rutinski vidik klinične oskrbe.

kognitivni simptomi veliko bolj povezani z rezultati na delovnem mestu kot skupno breme depresije

Sedaj ocenjujemo, da ima huda depresivna motnja negativne posledice na vrsto domen ter občutno oslabi produktivnost. Več kot tri četrtine oseb z depresijo je poročalo o določeni izgubi produktivnosti. Zmanjšana delovna produktivnost je vzrok za približno 80 % finančnih stroškov depresije.

Prof. Greer je predstavila dokaze o tem, da so kognitivni simptomi veliko bolj povezani z rezultati na delovnem mestu kot skupno breme depresije. Vidimo lahko, da je kognicija kritični dejavnik izida zdravljenja.

nadgradnja lestvice MADRS od dobrega počutja na dobro funkcioniranje in dobro stanje

Nadgradnja lestvic

Številni govorniki so v preteklem desetletju poudarili vse večje zavedanje pomena funkcionalnih izidov v primerjavi z izboljšanjem simptomov. Prof. Eduard Vieta z Univerze v Barceloni je to odlično povzel: nadgradnja lestvice MADRS od dobrega počutja na dobro funkcioniranje in dobro stanje.

Več kot 77 % bolnikov čuti prisotnost pozitivnega duševnega zdravja, kot so optimizem, odločnost in samozavest, kot zelo pomembno pri določanju remisije. Bolniki želijo »biti dobro«, kar vključuje čustveno in kognitivno funkcioniranj.

Prof. Vieta je izpostavil nekaj ključnih omejitev lestvic MADRS in HAM-D, saj nobena od njiju ne meri ustrezno kognitivne disfunkcije pri hudi depresivni motnji. Kognitivni in funkcionalni izidi so potrebni za oceno kliničnega trajektorija bolnikov z depresijo. Pomembni so tudi objektivni in subjektivni izidi (po poročanju bolnikov), ki dopolnjujejo sliko.  

THINC-it® – prelomno orodje za presejanje kognitivne disfunkcije pri hudi depresivni motnji

Presejanje za kognitivno motnjo je zagotovljeno, vendar zanj ni bilo potrjenih merilnih instrumentov. Danielle Cha z Univerze v Queenslandu v Avstraliji je predstavila orodje THINC-it® kot prvi instrument za presejanje, ki je v skladu z načeli implementacije.

THINC-it® je prvo brezplačno, samoizpolnjevalno računalniško orodje za presejanje kognitivne disfunkcije pri hudi depresivni motnji. Orodje je združilo več testov v en sam preprosti program: DSST, nalogo Choice Reaction Time, TMT-B, nalogo n-back memory in PDQ-D5. Orodje združuje dva svetova – objektivne in subjektivne ocene.

prvo digitalno orodje, ki je bilo potrjeno kot združitev objektivnih in subjektivnih lestvic pri mladi populaciji s hudo depresivno motnjo

Orodje THINC-it® je bilo nedavno potrjeno v neintervencijski presečni študiji, ki je ocenjevala kognitivno funkcijo pri odraslih s hudo depresivno motnjo v primerjavi z zdravimi kontrolnimi osebami. Gre za prvo digitalno orodje, ki je bilo potrjeno kot združitev objektivnih in subjektivnih lestvic pri mladi populaciji s hudo depresivno motnjo.

V študijo je bilo vključenih 100 bolnikov s hudo depresivno motnjo po definiciji DSM-5, starih od 18 do 65 let, in 100 kontrolnih posameznikov, ki so se z njimi ujemali po starosti, spolu in izobrazbi. 97,8 % zdravih posameznikov je doseglo boljše rezultate kot bolniki s hudo depresivno motnjo. 44,4 % in 32,2 % bolnikov s hudo depresivno motnjo je doseglo za 1 SD ali med 0,5 in 1 SD nižji rezultat od srednje vrednosti zdravih posameznikov.

Orodje THINC-it® omogoča pomembno raznolikost pri zaznavanju psihosocialne funkcije, izmerjene s skupnimi vrednostmi SDS in delnimi rezultati. O podobnih ugotovitvah so poročali pri rezultatih na delovnem mestu in kakovosti življenja, ocenjenima po merilih EWPS in indeksa dobrega počutja WHO-5.

Izmenjavo strokovnih zdravstvenih mnenj je organiziralo podjetje H. Lundbeck A/S.

Legenda

DSST, Digit symbol substitution test (test zamenjave številčnih simbolov); EWPS, Endicott Work Productivity Scale (Endicottova lestvica delovne produktivnosti); HAM-D, Hamilton Depression Rating Scale (Hamiltonova lestvica za ocenjevanje depresije); MADRS, Montgomery-Åsberg Depression Rating Scale (Montgomery-Åsbergina lestvica ocenjevanja depresije); MDD, major depressive disorder (huda depresivna motnja); PDQ-5, Perceived Deficits Questionnaire 5 items (vprašalnik o zaznanih primanjkljajih s 5 elementi); PHQ-9, Patient Health Questionnaire 9 items (vprašalnik o bolnikovem zdravju z 9 elementi); QoL, quality of life (kakovost življenja); SD, standard deviation (standardni odklon); SDS, Sheehan Disability Scale (Sheehanova lestvica za ocenjevanje oviranosti); TMT-B, Trail Making Test part B (test izdelave poti – del B); WPAI-SHP, Work Productivity and Activity Impairment - Specific Health Problem (poslabšanje delovne produktivnosti in aktivnosti – poseben zdravstveni problem).