Projekt PRISM izpostavlja simptome, ki prečijo diagnostične kategorije

Najprej so raziskovalci preiskovali biološke osnove socialnega umika, ki je močno povezan s shizofrenijo, Alzheimerjevo boleznijo in depresivno motnjo (MDD). Čeprav so ugotovitve preliminarne, podatki kažejo, da je socialna disfunkcija res značilnost, ki jo opažamo pri vseh naštetih motnjah.

Poleg tega dokazi, ki jih je na virtualnem simpoziju ECNP 2020 predstavil Ilja Saris (Amsterdamski univerzitetni klinični center, Nizozemska), kažejo, da je zmanjšana socialna aktivnost pri MDD povezana z zmanjšano funkcionalno povezljivostjo v mirovnem omrežju (Default Mode Network) in natančneje v rostromedialni predfrontalni skorji.¹

Socialna disfunkcija, povezana z zmanjšano povezljivostjo v mirovnem omrežju (Default Mode Network)

Sprememba paradigme v psihiatriji

PRISM je del širokega prizadevanja (kar je razvidno tudi iz meril Research domain criteria ali pristopa RDoC²) za preusmeritev psihiatrije z negotovih diagnoz, ki temeljijo na subjektivni oceni simptomov, na diagnoze, ki temeljijo na biološkem razumevanju in objektivno ocenjenem vedenju.

Za slednje je pomemben razvoj aplikacije za pametni telefon (imenovane BEHAPP) za pasivno daljinsko spremljanje.

V drugi predstavitvi na simpoziju PRISM je Martien Kas (Univerza v Groningenu, Nizozemska) opisal, kako BEHAPP razkriva ne le uporabo telefona in sporočanja, temveč tudi geolokacijo in obseg socialne interakcije.³

Dnevni ritmi aktivnosti in vzorec, po katerem se bolniki (vključno s tistimi s shizofrenijo) razlikujejo od zdravih kontrol primerljive starosti, so že znani. Raziskovalci so tudi razvili okvir za ocenjevanje nevropsihiatričnih fenotipov z uporabo lokacijskih podatkov, pridobljenih iz aplikacij za pametne telefone.⁴

Podatki Biobank kažejo, da ima družabnost genetsko komponento, pomembno za shizofrenijo in MDD

Profesor Kas je dejal, da bodo bolniki imeli neposredno korist od digitalne tehnologije, ki zagotavlja dolgoročne stvarne informacije. Eden od jasnih ciljev je razviti načine za zagotovitev, da se ustrezne spremembe v vedenju lahko sporočijo zdravstvenim delavcem ali negovalcem, kar omogoča njihovo pravočasnejše posredovanje. V projektu PRISM naj bi odlično sodelovali tako javnost kot bolniki.

Orodje za odkrivanje zdravil

PRISM preučuje tudi genetiko družabnosti in raziskovalnega vedenja,  tako na modelih glodavcev kot v asociacijskih študijah na celotnem genomu (GWAS), ki vključujejo več kot 300.000 udeležencev Biobank v Združenem kraljestvu. To delo, ki ga je opisal Hugh Marston (Boehringer Ingelheim, Biberach, Nemčija), je razkrilo vpletenost genetskih lokusov (in s tem potencialnih tarč zdravil) na znane in nove poti.⁵

Zanimivo je, da so preiskovalci poročali, da se zdi genetska komponenta družabnosti, izhajajoča iz njihovih podatkov, pomembna za shizofrenijo in MDD, ne pa tudi za bipolarno motnjo ali Alzheimerjevo bolezen.

Raziskovalci PRISM razpravljajo z EMA o tem, kako bi bilo možno transdiagnostične biomarkerje, ki jih odkrivajo, vključiti v regulativno pot za zdravil, ki bodo, upajmo, razvita, je dejal dr. Marston.