Praktična podpora duševnemu zdravju v času krize

Pomoč ranljivim

Psihiatri prepoznavajo skrbi, strahove in negotovost pacientov, delijo medicinsko znanje in popravljajo napačne informacije ter spodbujajo korake za zmanjšanje stiske in ohranjanje normalnega zdravega vedenja, vključno s spanjem in socialnimi stiki.

Koristno je preprečevati prekomerno izpostavljenost stresnim dogodkom iz medijev, saj lahko to negativno prispeva k duševnemu zdravju.

Med tistimi, ki so lahko med pandemijo še posebej ranljivi, so ljudje z blodnjami, obsesivno-kompulzivnimi mislimi in vedenjem, nenadzorovanimi psihiatričnimi simptomi in tisti z izkušnjo hude travme v preteklosti.

Pretirana izpostavljenost poročanju o stresnih dogodkih lahko negativno vpliva na duševno zdravje

Bolj podrobno:

• Čustvene stiske so pogoste in razumljive. Koristi lahko, da jih prepoznamo-potrdimo in jih hkrati normaliziramo. Pomagamo lahko z npr. “razumem, da ste v stiski, to je popolnoma razumljivo. Veliko ljudi se v teh časih počuti podobno.”
• Spodbujajte bolnike, da prepoznajo in se zavedo znakov (di)stresa, vključno s skrbmi, strahom, nespečnostjo, težavami s koncentracijo, medosebnimi težavami, izogibanjem določenim situacijam in povečano uporabo alkohola ali tobaka.
• Ena od strategij za zmanjševanje stiske so vsakodnevni preventivni ukrepi, kot so redno umivanje rok, zdrave prehranjevalne navade in vadba, pogovor z ljubljenimi osebami o svojih skrbeh in ukvarjanje s priljubljenimi hobiji.

Povzeto iz Taking Care of Patients During the Coronavirus Outbreak: A Guide for Psychiatrists; in Caring for Patients’ Mental Well-Being During Coronavirus and Other Emerging Infectious Diseases: A Guide for Clinicians. Oba priročnika sta iz: Center for the Study of Traumatic Stress, Uniformed Services University, Bethesda, MD.

Obvladovanje izolacije in karantene

Pomembne vire stresa predstavljajo frustracije in dolgočasje, stigmatizacija, strah pred okužbo, težave pri oskrbi s hrano in zdravili, odsotnost osebnega stika z drugimi (vključno z zdravstvenimi delavci), prekinitev rutine in tesnoba zaradi finančnih izgub. 

Med ukrepe za zajezitev teh psiholoških posledic spadajo nasveti glede priprave na izolacijo (vključno z načrtovanjem dejavnosti za preprečevanje dolgočasja), zagotavljanje jasnih in natančnih informacij o bolezni in morebitnemu podaljšanju karantene ter praktična pomoč pri ohranjanju komunikacije z drugimi.

Povzeto po: Psychological Effects of Quarantine During the Coronavirus Outbreak, from the Center for the Study of Traumatic Stress, Uniformed Services University, Bethesda, MD. Vir: Brooks SK, et al. The Lancet 2020; February 26