Podpora duševnemu zdravju v času krize

Vseameriška raziskava Ameriškega Psihiatričnega Združenja iz marca 2020 je pokazala, da je skoraj polovica Američanov zaskrbljena v zvezi z okužbo s COVID-19, 40 % pa skrbi, da bi resno zboleli ali celo umrli. ¹ Več kot tretjina je menila, da ima virus resen vpliv na njihovo duševno zdravje.

V anketi 1210 kitajskih državljanov iz 194 mest, ki je bila opravljena januarja 2020, je 16.5 % doživljalo zmerne do resne simptome depresije, 28,8 % pa zmerno do resno tesnobnost.²

Sodeč po teh podatkih so psihiatri skoraj tako ključni kot zdravniki, ki se ukvarjajo s telesnimi posledicami okužbe s COVID-19 v populaciji. Psihiatri imajo tudi bolj specifično vlogo -podpirajo obstoječe bolnike, ki so še posebej dovzetni za depresijo in tesnobnost.

Kratkoročni in dolgoročni učinki pandemije na duševno zdravje bodo zelo izraženi.

Bolniki, ki so še posebej ranljivi

Bolniki s težavami z duševnim zdravjem so številčna in ranljiva družbena skupina. Ta ranljivost izvira iz večih vzrokov.³

Tveganje za okužbo je pri ljudeh, ki živijo v ustanovah, visoko. Splošno gledano so možnosti za zaplete večje pri ljudeh s komorbidnostmi, stigmo in ovirami pri hitrem dostopu do zdravstva.³ Vpliv imajo lahko tudi individualni faktorji, kot so kognitivna oviranost, zmanjšano zavedanje o tveganju in potrebi po osebni zaščiti.³

Duan in Zhu⁴ poudarjata, da bi nacionalne vlade morale izdelati načrt za celostne intervencije v povezavi s psihološko krizo, pri tem pa bi bilo potrebno vzeti v obzir resnost simptomov in kraja zdravljenja, vključno z izolacijskimi enotami in domačo karanteno. Pozornost je treba posvetiti preprečevanju duševnih bolezni, akutnemu zdravljenju in po potrebi tudi spremljanju bolezni.

Zdravstveni delavci se soočajo z odločitvami, ki lahko pomenijo življenje ali smrt

Glede preprečevanja duševne stiske so Wang in drugi² v svoji raziskavi zapisali, da so škodljive učinke pandemije manj čutili tisti posamezniki, ki so imeli najnovejše in natančne zdravstvene podatke, in tisti, ki so se posluževali preventivnih ukrepov, kot sta umivanje rok in nošenje mask. Videti je, da je ljudem v pomoč, če imajo na tak način določeno mero nadzora nad dogajanjem.

Izreden izziv za dobro počutje zdravnikov

Ob uporabi ustrezne zaščitne opreme se pri delu s kritično bolnimi zdravniki lahko zavarujejo pred okužbo. Vendar večjo težavo, s katero je težje shajati, predstavljajo psihološke posledice, povezane z vsakodnevnimi odločitvami o življenju in smrti. V New England Journal je razporejanje ventilatorjev opisano kot “najtežja triaža”, s katero se bodo zdravniki kadarkoli srečali.⁵ Če tovrstne odločitve niso v skladu z zdravnikovim moralnim in etičnim kodeksom, so lahko “moralne poškodbe” izrazite.⁶

Predlogi, kako lahko ublažimo posledice za duševno zdravje, vključujejo pošteno pripravo osebja na sprejemanje odločitev, ki jih bodo morali sprejemati, oblikovanje forumov, na katerih se lahko varno naslovi problematiko čustvenih izzivov in podporno supervizijo.⁶