Pandemija za bolnike s shizofrenijo predstavlja izziv in priložnost

Nenaden obrat vsakdanjih parametrov realnosti: nenavadni dogodki, kot je nenadno izginotje ljudi iz ulic; stalno medijsko poročanje o isti zadevi, kot bi šlo za velikansko zaroto-to je trenutno del vsakdanjega življenja za vse nas. Vendar za nekatere ljudi s shizofrenijo to lahko predstavlja skrajno stresne opomnike ponovitve bolezni. ¹

Ljudje s shizofrenijo so dovzetni za izredne psihološke stresorje, povezane s COVID-19, prav tako pa so tudi bolj dovzetni za učinke virusa samega, saj zaradi stigme in marginalizacije v primerjavi s splošno populacijo za njih obstaja obstaja manjša možnost za zdravljenje, če bodo kritično bolni. ¹ Enako velja za nadaljnjo oskrbo.

Visok delež kajenja, slabe prehrane, pridruženih bolezni, neprimernega bivanjskega okolja ali brezdomstvo, omejena družbena mreža in pomanjkanje zdravstvenega zavarovanja-vse to problem še dodatno zaplete.²

Katastrofe neproporcionalno prizadanejo revne in ranljive populacije, bolniki s hudimi duševnimi boleznimi pa so lahko med tistimi, ki utrpijo največ škode²

Kako ublažiti tveganja?

Da bi zagotovili, da ljudje z resnimi težavami v duševnem zdravju ne bi bili prikrajšani, je bilo predlaganih več ukrepov. Ti vsebujejo:²

• Zagotavljanje ustrezne komunikacije med izvajalci pomoči v duševnem zdravju in drugimi zdravstvenimi storitvami
• Izobraževanje tistih, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem potreb v zvezi z duševnim zdravjem (ki so pogosto prvi ali edini, s katerimi se sreča uporabnik) glede  znakov in simptomov okužbe s COVID ter opremljanje z osebno zaščitno opremo, ki zadostuje za ustrezno delo z okuženimi ali visoko ogroženimi ljudmi.
• Zagotavljanje informacij o preventivnih ukrepih, kot so socialno distanciranje in umivanje rok (ki jih je bolnikom enostavno predstaviti) in zagotavljanje informacij o ohranjanju zdravega prehranjevanja in telesne aktivnosti.
• Načrtovanje možnosti vzdrževanja bistvenih storitev ob pomanjkanju osebja in zdravil.

Za ljudi, ki se zdravijo zaradi kronične bolezni v kontekstu duševnega zdravja prav tako obstaja tveganje, da se zaradi zadržkov glede držanja določenih terminov pregledov v bolnišnicah, na katere so naročeni, ali obiskov lekarn, lahko prekine optimalno zdravljenje z zdravili, ki so ključnega pomena pri preprečevanju ponovitev bolezni in vzdrževanju dolgoročnega dobrega funkcioniranja^3,4. Zato je potrebno sprejeti ukrepe za zagotavljanje dostopa bolnikov do zdravil. 

Od stigme in marginalizacije do prekinitve farmakološke terapije; ljudje s shizofrenijo so glede pandemije še posebej ranljivi

Čas ogroženosti, vendar tudi čas priložnosti

Celoostna oskrba ljudi s prvo psihotično epizodo (PPE) izboljša izide in je cenovno učinkovita⁵[glejte članek Early detection and intervention in psychosis – where are we now?]. Vendar je izvedba celostne oskrbe v trenutni COVID-19 krizi ogrožena.

V tem kontekstu je koristen priročnik za telepsihiatrijo, ki ga je pripravilo ameriško psihiatrično združenje (American Psychiatric Association APA), namenjen pa je za pomoč pri zagotavljanju ključne oskrbe bolnikov na daljavo.⁶ Vsebuje klinične vsebine, tehnične zahteve, povezane s programsko opremo ter pravne podlage in povračila stroškov. Vsebuje tudi pomembne informacije o pomoči bolnikom pri pripravi na telekonzultacijo.⁷

Nasvet vključuje potrebo po izbiri lokacije, ki zagotavlja zasebnost in je brez motečih dejavnikov, vnaprejšnjega preverjanja tehnologije in priključevanja v mrežno komunikacijo, pripravo zapiskov in vnaprej pripravljena vprašanja.

Pomoč pri pripravi bolnika je pri vsaki telemedicinski konzultaciji ključnega pomena

Prav tako je koristno, da več podjetij, ki se ukvarjajo z digitalnim zdravjem, zdaj ponuja brezplačna orodja, ki bolnikom omogočajo hiter dostop do poklicnih skrbnikov z uporabo pametnega telefona ali tablice.

Nova raziskava kaže sprejemljivost telemedicine

Zelo pomembna je tudi objava letošnje raziskave, ki se je osredotočila na to, kako uporabniki programa PPE (prva psihotična epizoda) v mestnem okolju v Kanadi reagirajo na ponudbo telepsihiatrije kot alternative pregledom v  bolnišnicah.⁸ Avtorji pravijo, da je to prva tovrstna raziskava.

Prvo pomembno odkritje je bilo, da bi telekonzultacija rešila težave številnih uporabnikov, saj je 78% anketirancev poročalo o ovirah pri udeležbi na pregledih, na katere so bili naročeni (vključno s tesnobnostjo in razpoložljivostjo ter ceno prevoza).

Nadalje je bilo 49% vprašanih naklonjeno ideji, da bi bili storitev deležni prek videokonference, nadaljnjih 25% pa je bilo tej ideji nekoliko naklonjenih. 55% ljudi bi bilo pripravljenih naslednji pregled opraviti na ta način. 84% jih je imelo dostop do pametnega telefona.

Psihološka odpornost ranljivih bolnikov je na preizkušnji kot nikoli poprej-profesionalno oskrbo potrebujejo bolj kot kdajkoli⁹

Več osebnih računov kaže tudi na to, da je ponudba telekonzultacij med bolniki, ki dostopajo do storitev za duševno zdravje, dobro sprejeta.⁹ Pri tistih, ki se še vedno poslužujejo osebnih pregledov v bolnišnicah pa se zdi, da bi bilo v izogib čakanju v polnih čakalnicah smiselno, da bi bili s sms-sporočilom obveščeni o dosegljivosti zdravnika, medtem ko čakajo v avtomobilu.

Koristno je tudi uvajanje fleksibilnega delovnega časa za osebje, saj mora biti poskrbljeno za praktične in čustvene potrebe zdravstvenih delavcev. To je še posebej pomembno v tem času, ko je odpornost ranljivih bolnikov na preizkušnji kot nikoli poprej in oskrbo potebujejo bolj kot kdajkoli.