Ozdravitev – od simptomov shizofrenije do dobrega stanja

Profesorica Michaela Amering z Dunaja v Avstriji je pojasnila, da ozdravitev po trenutni zdravstveni politiki v ZDA, Kanadi in Združenem kraljestvu večinoma pomeni sposobnost bolnikov, da živijo zadovoljivo življenje kljub omejitvam zaradi njihove bolezni.

Ozdravitev – sposobnost bolnikov, da živijo zadovoljivo življenje kljub omejitvam zaradi njihove bolezni

Vendar pa lahko pri duševni motnji ozdravitev pomeni več kot samo to, da so bolniki ozdravljeni simptomov bolezni. Bolniki si morajo opomoči tudi od posledic predsodkov, iatrogenih učinkov, pomanjkanja priložnosti za zaposlitev in, kar je morda najpomembnejše, od posledic uničenih sanj. Kako lahko bolnikom najbolje pomagamo, da premagajo te posledice, povezane z njihovo boleznijo?

Vrzel v zdravljenju

Večina ljudi verjame, da je ozdravitev temeljna državljanska pravica, a je v teh časih pomanjkanja virov pomembno zagotoviti, da so vse sprejete strategije stroškovno učinkovite, kar na drugi strani pomeni, da se zanašajo na priporočila, ki temeljijo na dokazih iz študij. Kljub temu pa samo 25 % bolnikov s hudo boleznijo ozdravi zaradi uporabe strategije, ki temelji na dokazih. V zdravljenju nedvomno obstaja vrzel.  Pri sprejemanju odločitev o politiki bi bilo treba upoštevati mnenja bolnikov o tem, kaj jim pri zdravljenju najbolj pomaga in kaj najbolj potrebujejo, zlasti mnenja bolnikov, ki so ozdraveli.

Samo 25 % bolnikov s hudo boleznijo ozdravi

Harmonija

Klinično posredovanje ima lahko neželene stranske učinke in včasih vpliva na upoštevanje zdravljenja. Jasno je, da bi morali odločitve o zdravljenju – individualne, institucionalne in globalne – zagotovo sprejemati ob vključevanju bolnikov in na podlagi dogovora, če želimo doseči cilj popolne ozdravitve.

Če želimo doseči ozdravitev, je ključnega pomena vključitev bolnikov v oblikovanje politike

Profesorica Armida Mucci iz Neaplja v Italiji je ponovila mnenje, da izvajanje na ozdravitev osredotočenih načrtov zdravljenja zahteva poglobljeno razumevanje ključnih dejavnikov, ki v resničnem življenju vplivajo na funkcioniranje bolnikov s shizofrenijo. Na žalost pa ni enostavno prepoznati takih ključnih dejavnikov.

Mreženje – nevralno in druge vrste – pri shizofreniji

Profesorica Mucci je izpostavila ugotovitve podatkovno vodene analize podatkov nevronske povezave, zbranih pri 740 bolnikih s shizofrenijo, ki so živeli v skupnosti. Te ugotovitve so pomembno vplivale na zdravljenje. Zdi se na primer, da v verigi dejavnikov, ki vodijo do funkcioniranja v resničnem življenju, pozitivni simptomi ne igrajo glavne vloge. Vzorec povezav omrežnih vozlišč pri shizofreniji poleg tega spodbuja izvajanje bolj personaliziranih posredovanj. Tako osrednje mesto v zmožnosti funkcioniranja pri vsakodnevnih spretnostih znotraj omrežja ne kaže zgolj na dejstvo, da je izboljšanje bolnikove zmožnosti za opravljanje vsakodnevnih nalog ključno za terapevtsko posredovanje pri shizofreniji, temveč pomeni, da bi se morali na ozdravitev osredotočeni pristopi bolj posvetiti ciljem s področja funkcioniranja kot pa obvladovanju simptomov.

Izboljšanje bolnikove zmožnosti za opravljanje vsakodnevnih nalog je ključno za terapevtsko posredovanje pri shizofreniji

Sodelovanje pri zdravljenju pomeni prihranek pri stroških

Francoski profesor Philip Gorwood iz Pariza je spregovoril o sodelovanju pri zdravljenju pri shizofreniji. Pojasnil je, da pri shizofreniji sodelovanje pri zdravljenju predstavlja težavo, kar je treba upoštevati pri vsakem načrtu boljše ozdravitve. Slabo sodelovanje pri zdravljenju ne le poveča tveganje za relaps, temveč tudi zviša stroške, še posebej stroške hospitalizacije. Pojasnil je, da bo vlaganje v sodelovanje pri zdravljenju pomenilo prihranek pri stroških.

Vlaganje v sodelovanje pri zdravljenju bo pomenilo prihranek pri stroških

Zdravniki lahko že zdaj obravnavajo vrsto dejavnikov, povezanih s slabim sodelovanjem pri zdravljenju. Eden izmed njih je zagotovitev sodelovanja in zaupanje bolnikov v zdravnike ter njihovo soglasje z načrtovanim zdravljenjem. Drugi dejavnik je ponudba zdravil z manj neželenimi učinki, na sodelovanje pa lahko vplivata tudi izboljšanje uvida bolnikov v njihovo bolezen in zagotavljanje bolj pozitivnega odnosa. Po mnenju profesorja Gorwooda bi slab uvid moral veljati za simptom shizofrenije, saj je povezan s pomanjkanjem kognitivnih sposobnosti.

Predlogi za večje sodelovanje pri zdravljenju vključujejo naslednje: 

• izboljšanje bolnikovega uvida,
• poudarek na močnejši terapevtski povezavi,
• poudarek na pozitivnih vidikih zdravila,
• psihološko izobraževanje bolnika/družine,
• izpostavljanje kratkoročnih (zmanjšanje simptomov) in dolgoročnih (preprečevanje relapsov) koristi rednega jemanja zdravil,
• izobraževanje bolnikov o zdravilu in možnih neželenih učinkih,
• vključevanje bolnikovih preferenc in potreb pri oblikovanju režima zdravljenja,
• poenostavitev terapevtskega načrta, vključno z uporabo antipsihotikov druge generacije – antipsihotikov za injiciranje z dolgotrajnim delovanjem.

Socialna funkcionalnost je pomemben cilj zdravljenja

Shizofrenija močno prizadene socialno funkcionalnost in ima posledice tako za bolnika kot za njegovo družino. Priznava se tudi kot pomemben cilj zdravljenja. Nedavna študija Karow et al. iz leta 2012 pa je pokazala, da je ni enostavno oceniti. V tej študiji je bilo ocenjevanje funkcionalne remisije preveč optimistično ne glede na ocenjevalca – zdravnika, bolnika ali negovalca. Nekoliko zaskrbljujoče je bilo dejstvo, da so lahko remisijo subjektivno bolje ocenili negovalci kot zdravniki. To v resnici pomeni, da morajo zdravniki nadgraditi svoje ocenjevanje socialne funkcionalnosti in vključiti bolnikove poglede ter poglede negovalcev.

Mini-FROGS

Kognitivni dejavniki, nezadosten uvid v bolezen in življenje stran od družine so v štirih evropskih državah glavni trije vzroki za hospitalizacijo. Ker nezadosten uvid v bolezen in življenje stran od družine odražata slabo funkcionalnost, je v klinični praksi pomembno ocenjevati funkcionalnost. To pa lahko zahteva veliko časa. Profesor Gorwood je z mislijo na omenjeno težavo opisal lestvico mini-FROGS (Functional Remission of General Schizophrenia – funkcionalna remisija splošne shizofrenije), ki jo je mogoče uporabiti že pri enem samem 5-minutnem ocenjevanju med osebnim srečanjem. Ta strnjena različica originalnega orodja FROGS s 4 elementi je povezana z lestvico za ocenjevanje kakovosti življenja (QLS) in kvantitativno in kvalitativno odraža klinično remisijo. Zajame večino koristi, ki jih je mogoče preslikati v vsakdanje funkcioniranje in klinično remisijo:

Mini-FROGS je mogoče uporabiti že pri enem samem 5-minutnem ocenjevanju med osebnim srečanjem

• potovanje in komuniciranje,
• obvladovanje bolezni in zdravljenja,
• samopodobo in občutek neodvisnosti,
• upoštevanje bioloških ritmov.

Zaključek je bil, da vključitev bolnikov v njihovo zdravljenje in programe za ozdravitev povečuje možnosti za ozdravitev in boljšo funkcionalno remisijo.