Ohranjanje zdravih možganov

Madžarski profesor István Bitter iz Budimpešte je opisal rezultate neprekinjenega in intermitentnega zdravljenja shizofrenije. Že dolgo je znano, da je stopnja relapsov precej višja pri bolnikih, ki prekinejo zdravljenje z antipsihotiki, kot pri bolnikih z neprekinjenim zdravljenjem. Čeprav prekinitev zdravljenja po prvi epizodi psihoze pri izbranih bolnikih zelo skrbno obvladujemo, so izidi v obliki relapsov precej slabši kot pri bolnikih, ki so še naprej jemali zdravilo.

Taki relapsi negativno vplivajo na počutje in funkcioniranje bolnikov. Če se relapsi pri bolnikih ponavljajo, se trajanje takih relapsov sčasoma večinoma podaljšuje. Nekateri bolniki se lahko po nekaj epizodah spopadajo s stalno psihozo s komaj opazno ublažitvijo simptomov. Poleg tega lahko določen delež bolnikov po relapsu razvije odpornost na prvotno učinkovito zdravljenje. Ker pri mnogih bolnikih s shizofrenijo pride do večkratnih relapsov, bo v kateri koli skupini bolnikov verjetno vse večje število tistih, ki jih bo težko zdraviti, ker bo njihova bolezen postala odporna na zdravljenje.

Večkratni relapsi negativno vplivajo na počutje in funkcioniranje bolnikov

Shizofrenija je povezana z nižjo pričakovano življenjsko dobo. Tveganje smrti je podobno kot tveganje relapsa višje pri bolnikih brez zdravljenja kot pri tistih, ki jemljejo antipsihotike.

O ključnem pomenu preprečevanja relapsov je razpravljal tudi ameriški profesor Henry Nasrallah, iz St. Louisa v ameriški zvezni državi Missouri. Opisal je številne negativne posledice simptomov shizofrenije v smislu nadaljnjega poslabšanja funkcioniranja, števila samopoškodb in samomorov, brezdomstva in prestajanja zaporne kazni, nizke samopodobe ter slabe kakovosti življenja in socialnega udejstvovanja.

Poudaril je, da je nesodelovanje pri zdravljenju ključni razlog relapsov ter da bolezenski proces pri shizofreniji vpliva na nesodelovanje. Bolniki z zmanjšanih uvidom v lastno stanje, kognitivnimi motnjami, negativnimi simptomi, kot so avolicija, blodnjava prepričanja o izvoru njihovih neželenih učinkov in ki morda zlorabljajo snovi, imajo lahko težave z obvladovanjem dnevnega odmerka zdravila. Zato večina bolnikov po prvi epizodi psihoze zelo hitro preneha jemati peroralne antipsihotike. Kasnejši relapsi, ki so posledica neupoštevanja navodil, žal poškodujejo možgansko tkivo.

Epizode psihoze zdravite enako skrbno kot miokardni infarkt in sprejmite agresivne ukrepe za preprečitev ponovnega »možganskega napada«

Relapsi so zaradi velikega povečanja prostih radikalov v možganih povezani z nevrovnetjem in oksidativnim stresom. Prva epizoda psihoze okvari sivo možganovino in poškoduje povezljivost in nevroplastičnost možganov. Izguba se z vsako epizodo povečuje. Prof. Nasrallah je prepričljivo govoril o škodljivih učinkih bolezenskega procesa in poudaril, da je psihoza za bolnike enako nevarna kot rak ali bolezen srca. Prepričan je, da bi morali psihiatri pri bolnikih odločno preprečiti drugo epizodo psihoze, tako kot skušajo kardiologi pri bolnikih preprečiti ponovni srčni napad.  Povedal je, da je preprečevanje dodatnih relapsov po prvi epizodi psihoze najboljša strategija za vodenje bolnikov do remisije in ozdravitve.

O vprašanju najboljšega zdravljenja shizofrenije in preprečevanja relapsov je govoril profesor Jose Olivares iz Viga v Španiji. Poudaril je, da so obstoječa zdravila za zdravljenje shizofrenije zelo učinkovita – število bolnikov, potrebnih za zdravljenje, da bi dosegli pomembne rezultate, je nizko – vendar je treba ta zdravila za doseganje najboljših možnih rezultatov učinkovito uporabljati. Za boljše delovanje na dolgi rok je treba optimizirati tako vrsto kot čas zdravljenja.

Zgodnja diagnoza in neprekinjeno zdravljenje z antipsihotiki sta ključna za izboljšano funkcionalnost na dolgi rok

Prof. Olivares in drugi govorniki na srečanju so predstavili dokaze o izboljšani učinkovitosti antipsihotikov za injiciranje z dolgotrajnim delovanjem v primerjavi s peroralnimi antipsihotiki. Govorniki so zagovarjali tudi zgodnjo uporabo zdravljenja z dolgotrajnim delovanjem, saj je začetek zdravljenja po kratkem obdobju trajanja simptomov pokazal boljše rezultate pri bolnikih v smislu relapsov in poteka bolezni. Antipsihotiki za injiciranje z dolgotrajnim delovanjem so se poleg tega izkazali kot nevroprotektivni proti nevrotoksičnim učinkom relapsov pri shizofreniji.

Zgodnja diagnoza in trajno, učinkovito jemanje antipsihotikov sta odločilna dejavnika za izide zdravljenja pri bolnikih s shizofrenijo. Gre za motnjo, pri kateri neoptimalno zdravljenje pusti ogromne posledice. Z učinkovitim in stalnim zdravljenjem je mogoče pri bolnikih s shizofrenijo doseči dolgoročno socialno funkcionalnost in avtonomijo.

Poročilo se nanaša na satelitski simpozij pod sponzorstvom farmacevtskih družb iz skupine Janssen.