Obravnavanje pristranskosti med spoloma v raziskavah o duševnem zdravju

Obstajajo pomembne razlike v znakih bolezni, osnovnih mehanizmih in odzivu na zdravljenje med ženskami in moškimi. Vendar so te pri raziskovanju in zdravljenju žensk z duševnimi motnjami pogosto prezrte. Virtualni simpozij ECNP 2020 je raziskoval trenutno poznavanje teh razlik med spoloma in potrebe prihodnjih raziskav.

Ženske in moški se različno odzivajo na stres

Ruter Van der Gaag (Univerza Radboud, Nijmegen, Nizozemska) je simpozij otvoril z opisom pomembnih razlik v telesnih sistemih obvladovanja stresa (nevroloških, endokrinoloških in imunoloških) med ženskami in moškimi. Pri odzivu na duševni stres moški kažejo večje spremembe v fizioloških dejavnikih, kot je krvni tlak, medtem ko imajo ženske povečano, s stresom povzročeno miokardno ishemijo, in večjo verjetnost za pojav krvnih strdkov.1 Moški reagirajo z več akutnimi okužbami, ženske pa z več kroničnimi okužbami in avtoimunskimi boleznimi.2 V trenutni pandemiji COVID-19 je umrlo manj žensk kot moških, ženski imunski sistem pa je morda manj nagnjen k razvoju »citokinske nevihte«, povezane z neugodnim izidom.3

Pomembne razlike v obvladovanju stresa med ženskami in moškimi

Ženske se na stresne dejavnike pogosto odzivajo s »psihološkimi« boleznimi, moški pa s »fizičnimi« boleznimi, kot so hipertenzija, bolezni srca in ožilja ter diabetes. Pri ženskah lahko somatski simptomi glavobola in palpitacij prikrijejo anksiozno motnjo ali pa sta utrujenost in mialgija posledica depresije.

Vzorci uporabe zdravil

Florence Thibaut (Univerza v Parizu, Francija) je orisala s spolom pogojen pogled na farmakologijo. Več žensk kot moških prejema zdravila za duševne motnje.4 Ta vzorec velja za antidepresive in anksiolitike, pa tudi za zdravila za zdravljenje ADHD pri odraslih in atipične antipsihotike, čeprav imajo z njimi povezane bolezni višjo prevalenco pri moških.4

Več žensk kot moških prejema zdravila za duševne motnje

 

Vpliv razlik v farmakokinetiki in farmakodinamiki

V preteklosti so bile ženske v glavnem izključene iz kliničnih preskušanj zaradi zaskrbljenosti glede morebitnih teratogenih učinkov. Zaradi tega so zdravila preučevali samo pri moških, podatke o učinkovitosti in varnosti pa ekstrapolirali na ženske. Vendar pa lahko razlike v farmakokinetiki in farmakodinamiki med spoloma vplivajo na poročanje o neželenih dogodkih.5

  • Ženske so pogosteje predozirane zaradi manjšega obsega porazdelitve, večjega prostega deleža zdravila in počasnejšega izločanja iz telesa.
  • Ženske so bolj občutljive na zdravila zaradi sprememb števila receptorjev ter poti vezave in signalne transdukcije.
  • Spremembe v farmakokinetiki in farmakodinamiki povzročajo, da ženske prejemajo večjo količino zdravil z večjim tveganjem za interakcije med zdravili.

Farmakokinetične in farmakodinamične lastnosti se lahko razlikujejo glede na spol

Psihotropna zdravila, pri katerih se kažejo farmakokinetske razlike med spoloma5 vključujejo klozapin, olanzapin in selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina (SSRI) ter psihotropne snovi, kot so etanol, metadon in morfij. Ženske imajo običajno povečan odziv na SSRI kot triciklične antidepresive (medtem ko pri moških velja obratno) in za nadzor simptomov potrebujejo nižje odmerke tipičnih antipsihotikov kot moški. Incidenca antipsihotičnih neželenih učinkov je večja pri ženskah.6

 

Usmeritev za bodočo klinično prakso in raziskave

Spolno specifična medicina bo povečala razumevanje izražanja bolezni pri različnih spolih. To vključuje premoščanje psihološke/somatske vrzeli, da se omogoči ustrezno zdravljenje bolnikov obeh spolov.

Potrebne so nadaljnje raziskave razlik v mehanizmih bolezni med spoloma

Potrebne so nadaljnje raziskave razlik v mehanizmih bolezni med spoloma, da bo zdravljenje lahko ustrezno prilagojeno. Na voljo so smernice za preučevanje razlik med spoloma v kliničnih preskušanjih zdravil7, vključiti pa je treba tudi ženske v reproduktivni starosti, če obstaja ustrezna zaščita tveganj med nosečnostjo. 

Najbolj zanimivi poudarki s simpozija, ki so jih izbrali naši dopisniki, so zasnovani kot nepristranska predstavitev predstavljenih znanstvenih vsebin. Mnenja in pogledi na tej strani ne odražajo nujno mnenj in stališč podjetja Lundbeck.

 

Vsebina ne predstavlja nujno mnenja ECNP.

Reference
  1. Samad Z, et al. J Am Coll Cardiol 2014;64:1669-78.
  2. Klein SL, Flanagan KL. Nat Rev Immunol 2016;16:626-38.
  3. Scully EP, et al. Nat Rev Immunol 2020;20:442-7.
  4. http://www.antoniocasella.eu/archipsy/Medco_2011.pdf
  5. Soldin OP, Mattison DR. Clin Pharmacokinet 2009;48:143-57.
  6. Lucca JM, Ramesh M, Ram D. Trop J Med Res 2017;20:84-90.
  7. https://www.fda.gov/regulatory-information/search-fda-guidance-documents/study-and-evaluation-gender-differences-clinical-evaluation-drugs.
Zapuščate Progress in Mind
Pozdravljeni
Prosimo potrdite svoj elektronski naslov
Pravkar smo vam na elektronski naslov poslali povezavo za potrditev.
Preden pridobite polni dostop, morate potrditi svoj elektronski naslov
Informacije na tej strani so namenjene izključno zdravstvenim delavcem.
Vse informacije na spletnem mestu se nanašajo na izdelke lokalnega trga in so zato namenjene zdravstvenim delavcem, ki imajo zakonsko pooblastilo za predpisovanje ali izdajanje zdravil v skladu s poklicno prakso. Tehnični podatki o zdravilih so zgolj informativni, za kar so odgovorni strokovnjaki, ki so pooblaščeni za predpisovanje zdravil in odločajo, v vsakem konkretnem primeru, o ustreznem zdravljenju bolnika.
Congress
Register for access to Progress in Mind in your country