Izberi kanal
Preverite druge Progress in Mind vsebinske kanale
Progress in Mind
Obstajajo pomembne razlike v znakih bolezni, osnovnih mehanizmih in odzivu na zdravljenje med ženskami in moškimi. Vendar so te pri raziskovanju in zdravljenju žensk z duševnimi motnjami pogosto prezrte. Virtualni simpozij ECNP 2020 je raziskoval trenutno poznavanje teh razlik med spoloma in potrebe prihodnjih raziskav.
Ženske in moški se različno odzivajo na stres
Ruter Van der Gaag (Univerza Radboud, Nijmegen, Nizozemska) je simpozij otvoril z opisom pomembnih razlik v telesnih sistemih obvladovanja stresa (nevroloških, endokrinoloških in imunoloških) med ženskami in moškimi. Pri odzivu na duševni stres moški kažejo večje spremembe v fizioloških dejavnikih, kot je krvni tlak, medtem ko imajo ženske povečano, s stresom povzročeno miokardno ishemijo, in večjo verjetnost za pojav krvnih strdkov.1 Moški reagirajo z več akutnimi okužbami, ženske pa z več kroničnimi okužbami in avtoimunskimi boleznimi.2 V trenutni pandemiji COVID-19 je umrlo manj žensk kot moških, ženski imunski sistem pa je morda manj nagnjen k razvoju »citokinske nevihte«, povezane z neugodnim izidom.3
Pomembne razlike v obvladovanju stresa med ženskami in moškimi
Ženske se na stresne dejavnike pogosto odzivajo s »psihološkimi« boleznimi, moški pa s »fizičnimi« boleznimi, kot so hipertenzija, bolezni srca in ožilja ter diabetes. Pri ženskah lahko somatski simptomi glavobola in palpitacij prikrijejo anksiozno motnjo ali pa sta utrujenost in mialgija posledica depresije.
Vzorci uporabe zdravil
Florence Thibaut (Univerza v Parizu, Francija) je orisala s spolom pogojen pogled na farmakologijo. Več žensk kot moških prejema zdravila za duševne motnje.4 Ta vzorec velja za antidepresive in anksiolitike, pa tudi za zdravila za zdravljenje ADHD pri odraslih in atipične antipsihotike, čeprav imajo z njimi povezane bolezni višjo prevalenco pri moških.4
Več žensk kot moških prejema zdravila za duševne motnje
Vpliv razlik v farmakokinetiki in farmakodinamiki
V preteklosti so bile ženske v glavnem izključene iz kliničnih preskušanj zaradi zaskrbljenosti glede morebitnih teratogenih učinkov. Zaradi tega so zdravila preučevali samo pri moških, podatke o učinkovitosti in varnosti pa ekstrapolirali na ženske. Vendar pa lahko razlike v farmakokinetiki in farmakodinamiki med spoloma vplivajo na poročanje o neželenih dogodkih.5
Farmakokinetične in farmakodinamične lastnosti se lahko razlikujejo glede na spol
Psihotropna zdravila, pri katerih se kažejo farmakokinetske razlike med spoloma5 vključujejo klozapin, olanzapin in selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina (SSRI) ter psihotropne snovi, kot so etanol, metadon in morfij. Ženske imajo običajno povečan odziv na SSRI kot triciklične antidepresive (medtem ko pri moških velja obratno) in za nadzor simptomov potrebujejo nižje odmerke tipičnih antipsihotikov kot moški. Incidenca antipsihotičnih neželenih učinkov je večja pri ženskah.6
Usmeritev za bodočo klinično prakso in raziskave
Spolno specifična medicina bo povečala razumevanje izražanja bolezni pri različnih spolih. To vključuje premoščanje psihološke/somatske vrzeli, da se omogoči ustrezno zdravljenje bolnikov obeh spolov.
Potrebne so nadaljnje raziskave razlik v mehanizmih bolezni med spoloma
Potrebne so nadaljnje raziskave razlik v mehanizmih bolezni med spoloma, da bo zdravljenje lahko ustrezno prilagojeno. Na voljo so smernice za preučevanje razlik med spoloma v kliničnih preskušanjih zdravil7, vključiti pa je treba tudi ženske v reproduktivni starosti, če obstaja ustrezna zaščita tveganj med nosečnostjo.
Najbolj zanimivi poudarki s simpozija, ki so jih izbrali naši dopisniki, so zasnovani kot nepristranska predstavitev predstavljenih znanstvenih vsebin. Mnenja in pogledi na tej strani ne odražajo nujno mnenj in stališč podjetja Lundbeck.
Vsebina ne predstavlja nujno mnenja ECNP.