Na poti do popolne funkcionalne ozdravitve depresije in vrnitve k življenjskemu slogu pred depresijo

Glavna prioriteta za posameznike s hudo depresivno motnjo je sposobnost funkcioniranja na običajni ravni na delovnem mestu, v družabnem življenju in prostem času, družinskem življenju, domačih obveznostih ter medosebnih odnosih.¹

Roger McIntyre, profesor za psihiatrijo in farmakologijo z Univerze v Torontu ter vodja psihofarmakološke enote za motnje razpoloženja na University Health Network v Torontu v Kanadi je dejal, da mora biti za obravnavo te funkcionalne prioritete za bolnike primarni terapevtski cilj pri hudi depresivni motnji popolno funkcionalno okrevanje.²

Funkcionalna motnja je povezana s številnimi kognitivnimi domenami, vključno s pozornostjo, spominom, hitrostjo procesiranja in izvršilnimi funkcijami³ in skoraj 90 % bolnikov s hudo depresivno motnjo poroča o zmernih, hudih in zelo hudih funkcionalnih motnjah.^4,5 Tudi ko so drugi simptomi depresije izginili, so posamezniki s hudo depresivno motnjo še naprej kazali motnje izvršilnih funkcij, spomina in pozornosti.⁶

Za doseganje popolne funkcionalne ozdravitve je ključno ugotoviti in obravnavati kognitivne simptome hude depresivne motnje

Profesor McIntyre je povedal, da je za doseganje popolne funkcionalne ozdravitve ključno ugotoviti in obravnavati kognitivne simptome hude depresivne motnje. Omenil je, da ameriške smernice Medicaid zdaj za hudo depresivno motnjo priporočajo oceno kognicije in funkcionalnega izida.

Profesor McIntyre je izpostavil raziskavo, ki kaže, da so kognitivni simptomi pomembnejši vzrok za večjo raznolikost motenj na delovnem mestu kot skupno breme depresije⁷ in da je funkcioniranje na delovnem mestu povezano z razpoloženjem in kognitivnimi simptomi pri odraslih s sladkorno boleznijo.⁸

Kognitivni simptomi so pomembnejši vzrok za večjo raznolikost motenj na delovnem mestu kot skupno breme depresije

Posledice depresije na delovnem mestu je omenil tudi John Harrison, izredni profesor v ustanovi Alzheimer Center, VU University Medical Center v Amsterdamu na Nizozemskem. Citiral je raziskave, ki kažejo, da je visoko ekonomsko breme hude depresivne motnje v veliki meri posledica izgube produktivnosti na delovnem mestu,⁹ ki jo je mogoče pripisati odsotnosti z dela ali manjši produktivnosti.¹⁰

Standardne lestvice za ocenjevanje depresije ne ocenijo vseh kognitivnih domen

Kljub pomenu ugotavljanja in obravnave kognitivnih simptomov za doseganje popolne funkcionalne ozdravitve pri bolnikih s hudo depresivno motnjo standardne lestvice za ocenjevanje depresije ne ocenijo vseh kognitivnih domen. Med temi lestvicami so Hamiltonova lestvica za ocenjevanje depresije (HAM-D), Montgomery-Åsbergina lestvica ocenjevanja depresije (MADRS), Beckov vprašalnik depresije in vprašalnik o bolnikovem zdravju.

Standardne lestvice za ocenjevanje depresije ne ocenijo vseh kognitivnih domen

Predstavitev profesorja Harrisona je bila osredotočena na najboljši način prepoznavanja in merjenja kognitivnih motenj. Čeprav so na voljo številne možnosti, je pojasnil, da celovito kognitivno testiranje omejujejo razpoložljivost, stroški, čas upravljanja in potreba po specialistični razlagi rezultatov. Subjektivne kognitivne lestvice so praktična alternativa za klinično okolje, a je korelacija med subjektivnimi in objektivnimi merjenji kognicije omejena.¹¹ Poleg tega se lahko pojavi upad kognicije pri posamezniku, ki ni uvrščen zunaj »normalnih« meja kognitivnih rezultatov.¹²

Pogoste, izražene lastnosti kognitivnih motenj pri hudi depresivni motnji vplivajo na delovni spomin, izvršilno funkcijo, epizodni spomin in hitrost procesiranja.¹³

Tako je nastalo orodje THINC-it®, ki je bilo nedavno validirano¹⁴ in izpolnjuje potrebo po celovitem in zanesljivem orodju za ocenjevanje, spremljanje in obravnavo kognitivnega funkcioniranja pri hudi depresivni motnji. Gre za prvo brezplačno, samoizpolnjevalno računalniško orodje za presejanje za ocenjevanje kognicije pri hudi depresivni motnji.¹⁵

Profesor Harrison je pokazal, kako uporabljati orodje THINC-it® za prepoznavo in merjenje kognitivnih primanjkljajev s petimi računalniškimi testi v obliki iger: 

• različica vprašalnika s 5 elementi o zaznanih primanjkljajih pri depresiji (PDQ-D5), vprašalnik za samoporočanje o kogniciji;
• »opazovalec«, test reakcijskega časa za pozornost;
• »simbolno preverjanje«, ki testira delovni spomin;
• »lomilec kod«, test kodiranja, ki meri pozornost in izvršilne funkcije, in
• »poti«, test, ki meri izvršilne funkcije.

Končni cilj obvladovanja hude depresivne motnje je zdravljenje do popolne funkcionalne ozdravitve.

Bernhard Baune, profesor na katedri za psihiatrijo na University of Adelaide v mestu Adelaide v Avstraliji, je raziskoval nefarmakološke in farmakološke pristope k zdravljenju hude depresivne motnje s končnim ciljem popolne funkcionalne ozdravitve.

Opisal je, kako opazovalne študije zagotavljajo resnične dokaze vpliva kognitivnih simptomov v klinični praksi in potrjujejo pomen kognitivnih simptomov kot cilja zdravljenja hude depresivne motnje za boljše dnevno funkcioniranje in splošne izide.

Celovito obvladovanje depresije bo najbrž zahtevalo kombinacijo farmakološkega zdravljenja in drugih pristopov za obravnavo vseh čustvenih in kognitivnih vidikov

S pravilno prepoznavo v klinični praksi je mogoče kognitivne simptome učinkovito obravnavati, kar omogoča popolnejšo funkcionalno ozdravitev za bolnika in mu s tem izboljša splošno kakovost življenja.

Ta satelitski simpozij je v sklopu EPA 2018 potekal pod sponzorstvom družbe Lundbeck.