Ključne prednostne naloge za prihodnje usmeritve politik na področju duševnega zdravja po letu 2020

Priložnosti po pandemiji bolezni COVID-19

Spodbujanje sodelovanja in dajanje prednosti preprečevanju tveganj bo najbolje izkoristilo vire

COVID-19 je ogrozil zagotavljanje storitev, vendar omogoča priložnosti v prihodnje in poudarja pomen medsebojne povezanosti zdravstvene, okoljske, socialne, gospodarske in politične razsežnosti oskrbe ter razkriva močno obstoječo prilagodljivost in ustvarjalnost.

Trenutno je področje duševnega zdravja izziv z ogromnimi potrebami in omejenimi sredstvi. Inovativne rešitve za razširitev dostopa do oskrbe lahko privedejo do učinkovitejših storitev z nižjimi stroški, kot so pristopi e-duševnega zdravja. Spodbujanje sodelovanja in dajanje prednosti preprečevanju tveganj bo najbolje izkoristilo vire.

Prihodnja usmeritev pobud za duševno zdravje

Prizadevati si za doseganje odličnih standardov oskrbe, usposabljanja in raziskav duševnega zdravja

Predsednik EPA Philip Gorwood (bolnišnica Sainte-Anne, Pariz, Francija) je predstavil ambicije EPA za politike duševnega zdravja po letu 2020: 

»Združiti, deliti in okrepiti strokovne, znanstvene kompetence in kompetence za oblikovanje politike, katerih cilj je doseči odlične standarde oskrbe, usposabljanja in raziskav duševnega zdravja po vsej Evropi.«

Ključne prednostne usmeritve so:

• Glasnost – biti skupni glas psihiatrije v Evropi
• Znanje – zagotavljanje platforme za usposabljanje in izmenjavo znanja
• Trajnost – povečanje dosega EPA v družbi

EPA je že vključena v številne skupne klinične/raziskovalne projekte, vključno z »mapiranjem duševnega zdravja v Evropi« in »projektom vrednosti zdravljenja«.

Glas družin, ki jih je prizadela duševna bolezen

Družine potrebujejo več informacij, čustveno in finančno podporo ter skrb za predah.

Miia Männikkö (predsednica EUFAMI) je pojasnila, kako si EUFAMI¹ prizadeva biti glas v Evropi za družine, prizadete zaradi duševnih bolezni, z 39 organizacijami iz 24 držav. 88 % družinskih članov si želi več informacij, 83 % čustveno podporo, 78 % skrb za predah in 62 % finančno podporo.

Prihodnja področja politike bi morala vključevati naslednja določila za te družine:

• Spremljanje dobrega počutja in porabe časa za oskrbo
• Izobraževanje za povečanje razumevanja duševnih bolezni
• Čustvena podpora
• Skrb za predah
• Finančna pomoč

Izkušnje posredovanj v državah z nizkim srednjim dohodkom

Dražje ni vedno boljše ali učinkovitejše

Ricardo Araya (King's College London, Združeno kraljestvo) je predstavil perspektivo, pridobljeno s pobudami v državah z nizkim srednjim dohodkom. Storitve je mogoče zagotoviti brez specializiranih človeških virov s pomočjo delitve nalog. V Zimbabveju je bilo izvedeno psihološko posredovanje, ki temelji na primarni zdravstveni oskrbi, na »Klopi prijateljstva«, kar je povzročilo znatno zmanjšanje rezultatov depresije (PHQ9) v primerjavi s kontrolnimi skupinami².

Dražje ni vedno boljše ali učinkovitejše. Posredovanje za zdravljenje depresije v primarni zdravstveni oskrbi med ženskami z nizkim dohodkom v Čilu z uporabo nemedicinskih zdravstvenih delavcev je pokazalo 70-odstotno okrevanje v 6 mesecih v primerjavi s 30 % pri običajni negi³.