Kako daleč lahko tehnologija pomaga pri diagnozi in zdravljenju?

V teoriji lahko strojno učenje in digitalne tehnologije zagotovijo visoke standarde diagnoze in individualizirano oskrbo bolnikov, hkrati pa prihranijo milijone stroškov. V praksi tega še ne dosegamo. Vendar pa, kot so lahko slišali udeleženci spletnega simpozija ECNP 2020, so obeti vzpodbudni.

Eden takih znakov je, da lahko avtomatizirana semantična analiza desetih minut prostega govora loči psihiatrične bolnike od kontrol z visoko občutljivostjo in specifičnostjo, je na simpoziju o strojnem učenju povedala Dina Popovic (Sheba Medical Center, Tel HaShomer, Izrael). To sledi dokazom, da lahko strojno učenje na primer z analizo govora identificira komorbidne psihiatrične motnje pri ljudeh z epilepsijo.¹

Podatki pametnih telefonov lahko delujejo kot elektronski biomarker bolezni

Spremljanje bolezni v realnem svetu

Vzpodbudni so dokazi iz raziskave MONARCA pri ljudeh z bipolarno motno razpoloženja, da so bili objektivno zbrani podatki s pametnih telefonov o dohodnih in odhodnih klicih in sporočilih v dobri korelaciji z rezultati na kliničnih lestvicah depresije in manije.² Podatki pametnih telefonov so prav tako omogočali razlikovanje razpoloženjskih simptomov.

Druga raziskovalna skupina je razvila model strojnega učenja, ki uporablja podatke o dnevnem razpoloženju, ki jih zbere aplikacija na pametnem telefonu, da razlikuje med zdravimi kontrolami in bolniki z bipolarno ali mejno osebnostno motnjo.³

Začetek razvoja samostojnih aplikacij za zdravljenje bolnikov

Glede na sedanje dokaze imajo aplikacije potencialno vrednost kot samostojno orodje za zdravljenje bolnikov z blago do zmerno depresijo ali tesnobo, je dejal Diego Hidalgo-Mazzei (Hospital Clinic de Barcelona, Catalunya, Španija). Toda pri ponavljajočih se ali hudih depresijah, shizofreniji in bipolarnih motnjah obstajajo dokazi o koristih le, če se aplikacije uporabljajo kot dodatek k tradicionalnim pristopom ali se z njimi združujejo.

Aplikacij za zdravljenje ni mogoče priporočiti kot samostojna orodja za zdravljenje bolnikov z hudimi duševnimi motnjami

V metaanalizi kontroliranih randomiziranih raziskav pri depresiji so imeli ukrepi aplikacij pametnih telefonov zmerno pozitiven učinek v primerjavi z neaktivnimi kontrolami, a le majhen učinek v primerjavi z aktivnimi kontrolami, je poročal profesor Hidalgo-Mazzei. V večini primerov so bile aplikacije uporabljene kot dodatno zdravljenje.⁴

Nadaljnja metaanaliza samostojnih aplikacij za depresijo je pokazala le majhen splošen učinek na simptome.⁵

Zaključek je, da čeprav nekatere raziskave kažejo potencial aplikacij na pametnih telefonih, ki ciljajo na simptome duševnega zdravja, sedanji dokazi ne upravičujejo njihove priporočene rabe za samostojno psihološko posredovanje.

Napovedovanje redkih dogodkov

V sklopu vprašanj in odgovorov, ki so sledili simpoziju, je profesorica Popovic poudarila, da ima strojno učenje velik potencial pri pomoči objektivni psihiatrični diagnostiki, pri ocenjevanju samomorilnega tveganja in pri prepoznavanju ogroženih otrok, za katere je verjetno, da bodo razvili duševno motnjo.

Kar pa se tiče neposrednega zdravljenja, ostaja stališče, da je potrebno učinkovitost samostojnih aplikacij pri bolnikih s hudimi duševnimi motnjami še dokazati.