Izidi zdravljenja, ki so pomembni – uveljavljene in nove terapije za bolnike s hudo depresivno motnjo, ki se ne odzivajo ustrezno na zdravila proti depresiji

Huda depresivna motnja (MDD) za družbo pomeni velike stroške in predvideva se, da bo do leta 2030 vodilni vzrok invalidnosti.1 Takojšnje prepoznavanje in zgodnji začetek zdravljenja depresije sta pomembna, da se izognemo poslabšanju klinične slike. Odsotnost zgodnjega izboljšanja pri MDD je lahko napoved za nedoseganje odziva ali remisijo.

Podaljšano trajanje depresije ima negativen vpliv na izide pri bolniku: dolga obdobja depresije so povezana z zmanjšano verjetnostjo okrevanja, večjo soobolevnostjo, večjim tveganjem za ponovitev in slabšim funkcioniranjem,2-6 je dejala redna profesorica Diane McIntosh, University of British Columbia, Vancouver, Kanada na satelitskem simpoziju na WFSBP v Vancouvru, ki sta ga sponzorirala H. Lundbeck A/S in Otsuka Pharmaceuticals.

Številni bolniki prejemajo neustrezno zdravljenje dlje, kot je priporočeno, kar lahko vodi do frustracij in škoduje odnosu med zdravnikom in bolnikom.7,8 

Številni bolniki prejemajo neustrezno zdravljenje dlje, kot je priporočeno, kar lahko vodi do frustracij in škoduje odnosu med zdravnikom in bolnikom.

Profesor McIntosh je poudarila rezultate ankete med bolniki, ki so pokazali, da frustracije bolnikov zaradi zdravil v prvi vrsti povzročajo pomanjkanje učinkovitosti in neželeni učinki, ki lahko vodijo do tega, da se začne bolnik spraševati o smiselnosti režima zdravljenja, ponudniku zdravstvene oskrbe in končno vpliva na upoštevanje navodil glede zdravljenja.9

Dokazi kažejo, da kadar so pacienti vključeni v soodločanje o terapiji, so odločitve, zdravje in zdravstveni izidi boljši, viri pa bolj učinkovito razporejeni. Skupen proces sprejemanja odločitev lahko vključuje dvofazno razpravo: najprej se razpravlja o preferencah (izbire in razpoložljive možnosti), nato, v fazi sprejemanja odločitve, pa odločitev sprejmeta skupaj bolnik in zdravnik.10

Redni profesor Zahinoor Ismail, University of Calgary, Alberta, Kanada je predstavil podatke, ki kažejo, da se cilji zdravljenja pri MDD spreminjajo po fazah bolezni.11-13 Bolniki svoje zdravljenje pogosto ocenjujejo z vidika ciljev, ki so pomembni zanje osebno. Nanašajo se lahko na družbeno in družinsko življenje, fizično zdravje, status zaposlitve ali bivanjske pogoje.14

Nedoseganje ustreznega odziva ali remisije je pogosto kljub dovolj razpoložljivim antidepresivom različnih razredov.

Kljub izboljšanjem na področju varnosti in tolerance se skupne stopnje odzivov na zdravljenja z antidepresivi v zadnjih treh desetletjih niso izboljšale in številni bolniki ne dosegajo ustreznega odziva ali remisije kljub dovolj razpoložljivim antidepresivom različnih razredov.15,16  Še več, simptomi, ki slabijo normalno delovanje, kot so utrujenost, motnje spanja/budnosti in kognitivna disfunkcija, lahko vztrajajo tudi, ko je bolnik v remisiji ali okreva17, bolnikom z neustreznim odzivom na zdravljenje pa močno poslabšajo družbeno funkcioniranje. Profesor Ismail je svoj govor zaključil s tem, da pri MDD še vedno obstaja potreba po dodatnih zdravljenjih.18

Profesor McIntosh je ponudil pregled obstoječih in nastajajočih terapij, ki naslavljajo neustrezen odziv na antidepresive v imenu profesorja Leslieja Citrome, New York Medical College, Valhalla, New York, ZDA. 

Nevrobiološki substrati depresije presegajo monoaminergične sisteme, ki so bili do danes glavne tarče zdravil proti depresiji. Vztrajni ali rezidualni simptomi so pri bolnikih z MDD pogosti kljub remisijam in povečujejo tveganje za samomor in ponovitev ter imajo neželene učinke na psihosocialno in poklicno funkcioniranje.19-21

Glutamatergična zdravila kažejo dobre obete za zdravljenje MDD, saj se učinek teh antidepresivov začne kazati hitro. Enantiomera antagonistov receptorjev NMDA v formulaciji pršila za nos, ki se daje v zdravstvenem okolju, je prva odobrena monoaminergična terapija, indicirana za zdravljenje depresije, rezistentne na zdravljenje.

Način delovanja antagonistov receptorjev NMDA lahko vključuje tudi opioidni sistem. A opioidi, npr. s kombinacijo delnega agonizma na μ-opioidnih receptorjih in antagonizma na ĸ- opioidnih receptorjih z μ-opioidnim antagonizmom, so bili raziskovani tudi pri zdravljenju MDD, vendar učinkovitost do sedaj ni dokazana. Enako velja za modulator receptorja NMDA, ki deluje kot delni agonist glicina, ki mu nedavno ni uspelo preiti tretje faze poskusov.

Prav tako se raziskujejo GABAergična zdravila; eden izmed njih, infuzijski produkt z lastnostmi pozitivnega alosteričnega modulatorja receptorja GABA-A, je bil odobren za poporodno depresijo.

Trenutno so edini oralni adjunktivni agenti, odobreni za zdravljenje MDD, iz razreda atipičnih antipsihotičnih zdravil z antagonističnim ali delnim antagonističnim delovanjem na dopaminergične D2 receptorje.

Profesor McIntosh je v zaključku dejala, da so trenutno edini oralni adjunktivni agenti, odobreni za zdravljenje MDD, iz razreda atipičnih antipsihotičnih zdravil z antagonističnim ali delnim antagonističnim delovanjem na dopaminergične D2 receptorje.

To mnenje je podprl Gustavo Alva, ATP Clinical Research, Costa Mesa, California, ZDA. Poleg razprave o podatkih iz razvojnih programov o npr. enantiomerih antagonistov receptorja NMDA in receptorja GABA-A PAM, je profesor Alva predstavil podatke iz kliničnih raziskav o kratkoročni in dolgoročni varnosti in učinkovitosti delnih agonistov pridruženih D2 receptorjev  ter osvetlil njihovo mesto v zdravljenju MDD.

Satelitski simpozij sta sponzorirala H. Lundbeck A/S in Otsuka Pharmaceutical Development in Commercialization, Inc.

Our correspondent’s highlights from the symposium are meant as a fair representation of the scientific content presented. The views and opinions expressed on this page do not necessarily reflect those of Otsuka and Lundbeck.

Najbolj zanimivi poudarki s simpozija, ki so jih izbrali naši dopisniki, so zasnovani kot nepristranska predstavitev predstavljenih znanstvenih vsebin. Mnenja in pogledi na tej strani ne odražajo nujno mnenj in stališč podjetij Otsuka in Lundbeck.

Reference

 

  1. World Health Organization (WHO). Global burden of mental disorders and the need for a comprehensive, coordinated response from health and social sectors at the country level. 2011.
  2. McIntyre RS et al. Can J Psychiatry 2004;49(suppl 1):10S–16S
  3. Lin E et al. Arch Fam Med 1998;7:443–449
  4. Keller M et al. Arch Gen Psychiatry 1992;49:809–816
  5. Tranter R et al. J Psychiatry Neurosci 2002;27:241–247
  6. Druss B et al. Am J Psychiatry 2001;158:731–734
  7. Marcus S et al. Psychiatric Services 2009;60:617–623
  8. Moller HJ et al. Medicographia 2010;32:139–144
  9. Mago R et al. BMC Psychiatry 2018;18:33.
  10. Elwyn et al. J Gen Intern Med 2012;27:1361–1367
  11. Kupfer DJ. J Clin Psychiatry 1991;52(suppl):28–34
  12. American Psychiatric Association. Practice Guideline for the Treatment of Patients With Major Depressive Disorder. 3rd ed. Arlington, VA: American Psychiatric Association; 2010
  13. Bauer M et al. World J Biol Psychiatry 2013;14: 334–385
  14. Battle CL et al. J Psychiatr Pract 2010;16:425–430
  15. Papakostas GI & Fava M. Eur Neuropsychopharmacol 2009;19:34–40
  16. Han C et al. Expert Rev Neurother 2013;13:851–870
  17. Conradi HJ et al. Depress Anxiety. 2012;29:638–645
  18. Trivedi M et al. Int Clin Psychopharmacol 2009;24:133–138
  19. Nierenberg AA et al. Psychol Med. 2010;40:41-50.
  20. Blier P. J Clin Psychiatry. 2013;74(Suppl 2):19-24.
  21. Romera I et al. BMC Psychiatry. 2013;13:51.
Zapuščate Progress in Mind
Pozdravljeni
Prosimo potrdite svoj elektronski naslov
Pravkar smo vam na elektronski naslov poslali povezavo za potrditev.
Preden pridobite polni dostop, morate potrditi svoj elektronski naslov
Informacije na tej strani so namenjene izključno zdravstvenim delavcem.
Vse informacije na spletnem mestu se nanašajo na izdelke lokalnega trga in so zato namenjene zdravstvenim delavcem, ki imajo zakonsko pooblastilo za predpisovanje ali izdajanje zdravil v skladu s poklicno prakso. Tehnični podatki o zdravilih so zgolj informativni, za kar so odgovorni strokovnjaki, ki so pooblaščeni za predpisovanje zdravil in odločajo, v vsakem konkretnem primeru, o ustreznem zdravljenju bolnika.
Congress
Register for access to Progress in Mind in your country