Iskanje pravega mesta za farmakoterapijo pri shizofreniji

Celotni zaslon

V zadnji letih so cilji zdravljenja bolnikov s shizofrenijo napredovali od preprostega nadzora simptomov do izboljšav in upravljanja funkcionalne ozdravitve bolnika, pri čemer je kakovost življenja vse večkrat omenjena kot izjemno pomembna tako za bolnike kot za zdravnike. Kljub številnih razpoložljivim terapijam pa popolnoma ozdravi le majhen delež bolnikov. Pri izbiri zdravljenja so postale pomemben dejavnik presoje razlik v profilih neželenih učinkov med zdravljenji. Ugotavljanje, kaj lahko na kratki in dolgi rok storijo zdravniki za boljše funkcioniranje bolnikov, postaja stalna in pomembna tema razprav. 

Portugalka Sofia Brissos iz Lizbone je pozornim poslušalcem na letošnjem satelitskem simpoziju ECNP pojasnila, da smernice za zdravljenje priznavajo boljše funkcioniranje kot pomemben izid terapije pri zdravljenju shizofrenije.  Funkcioniranje pa je zapleten pojav z več dejavniki, ki ga je težko ocenjevati in izmeriti. Znano je, da zmožnost funkcioniranja upada z napredovanjem bolezni pri bolniku in z vsakim naslednjim relapsom.

Smernice za zdravljenje priznavajo funkcioniranje kot pomemben izid terapije pri obvladovanju shizofrenije

Ozdravitev je moč doseči, vendar zahteva prilagojen, usklajen pristop, ki vključuje farmakološko, psihosocialno in izobraževalno posredovanje za zmanjšanje splošnega bremena bolezni.

Žlica sladkorja preprosto ni dovolj

Greg Mattingly iz zvezne države Missouri v ZDA je poslušalcem po izvedbi ankete pojasnil, da vsi sovražijo zdravila, zlasti zdravila, zaradi katerih se slabo počutijo.  V tem pogledu se bolniki s shizofrenijo prav nič ne razlikujejo od nas, ostalih.

Kot pri vseh zdravilih je zdravljenje z antipsihotiki povezano z vrsto neželenih učinkov, vključno s težavami s presnovo v nekaterih primerih. S tem vidikom se je treba spopasti, saj morajo bolniki in zdravniki razumeti morebitne zadržke bolnikov glede zdravljenj, ki jim prinašajo možnost takih neželenih učinkov. Dr. Mattingly se je vprašal: »Bi snov, zaradi katere bi bil ves čas lačen in ne bi mogel nadzorovati svojega telesa izbral zase ali za nekoga, ki ga imam rad? Ne. Zakaj torej to počnemo našim bolnikom?«

Ravnovesje med aktiviranjem in pomirjanjem

Aktivirajoči in pomirjevalni učinki so verjetno med najbolj »nadležnimi« neželenimi učinki, ki jih na splošno izkusijo bolniki. Na srečo so na voljo nekateri antipsihotiki, ki niso niti aktivirajoči niti pomirjevalni, in lahko pomagajo pri premagovanju tega izziva.  Ker imajo lahko neželeni učinki zdravljenja negativne posledice na funkcioniranje bolnika in kakovost življenja, je izjemno pomembno prizadevanje za optimalno obvladovanje simptomov ob čim manj neželenih učinkih.

Izjemno pomembno si je prizadevati za optimalno obvladovanje simptomov ob čim manj neželenih učinkih

Večina antipsihotikov druge generacije učinkuje prek antagonizma receptorjev D2 in 5-HT2A. Antagonizem receptorja D2 zmanjša mezolimbično hiperaktivnost, kar zmanjša pozitivne simptome shizofrenije, vendar z možnim zapletom ekstrapiramidnih simptomov (EPS). Antagonizem receptorja 5-HT2A lahko zmanjša tveganje za EPS na podlagi manjšega sproščanja dopamina v striatumu in lahko s preprečevanjem dezinhibicije zaradi dopamina omeji prekomerno sproščanje prolaktina iz hipofiznih celic.

Antagonizem receptorja D2 pa morda kljub dobremu učinkovanju na pozitivne simptome ne pomeni optimalnega pristopa k reševanju negativnih simptomov, kognicije, kakovosti življenja in dobrega počutja – stvarem, zaradi katerih se bolniki bolje počutijo in bolje funkcionirajo.

Iskanje pravega mesta za boljšo blokado receptorjev

Ofer Agid iz Ontaria v Kanadi je povedal, da morda obstaja pravo mesto, ki bolje uravnovesi blokado receptorja pri bolniku v prizadevanjih za obvladovanje pozitivnih simptomov in izboljša subjektivno dobro počutje bolnika.

Ključni dejavnik delnega agonizma za D2 je ugotovitev optimalne ravni intrinzične aktivnosti na receptorju. Če je previsoka, je aktivnost bližje agonistu z možnostjo pomanjkanja antipsihotičnega učinka in prisotnosti neželenih učinkov, kot so slabost, bruhanje, nespečnost in motorični učinki; če je prenizka, je aktivnost preblizu antagonistu z večjim tveganjem za EPS in povišano koncentracijo prolaktina.

Delni agonisti niso le učinkoviti, temveč izboljšajo funkcioniranje pri shizofreniji

Američan Christoph Correll iz New Yorka je poročal, da so se v kratkoročnih in dolgoročnih kliničnih študijah vsi trije dostopni delni agonisti D2 izkazali za učinkovite, izboljšanje funkcioniranja bolnikov pa so izmerili v dveh izmed treh študij. Morda bomo pravo mesto našli hitreje, kot si mislimo.

Poročilo se nanaša na satelitski simpozij ECNP pod sponzorstvom družb Otsuka in Lundbeck.

Reference
  1. Brissos S et al. Ann Gen Psychiatry. 2011 Jun;24;10:18.
  2. Brissos S et al. Schizophr Res. 2011 Jul;129(2-3):133-6.
  3. Citrome L et al. Expert Rev Neurother. 2015 Oct;15(10):1219-29.
  4. Citrome L. J Clin Psychopharmacol. 2017 Apr;37(2):138-147.
  5. Correll CU. Eur Psychiatry. 2010 Jun;25 Suppl 2:S12-21.
  6. Correll CU et al. Schizophr Res. 2016 Jul;174(1-3):82-92.
  7. Durgam S et al. Schizophr Res. 2016 Oct;176(2-3):264-71.
  8. Fleischhacker WW et al. Int J Neuropsychopharmacol. 2016 Oct 13. pii: pyw076.
  9. Harvey PD et al. World Psychiatry. 2012 Jun;11(2):73-9.
  10. Hasan A et al. World J Biol Psychiatry. 2013 Feb;14(1):2-44.
  11. Kane JM et al. J Clin Psychiatry. 2008;69 Suppl 1:18-31.
  12. Kane JM et al. Schizophr Res. 2008 Oct;105(1-3):208-15.
  13. Kane JM et al. J Clin Psychopharmacol. 2015 Aug;35(4):367-73.
  14. Kiss B et al. J Pharmacol Exp Ther. 2010 Apr;333(1):328-40.
  15. Lehman AF et al. Am J Psychiatry. 2004 Feb;161(2 Suppl):1-56.
  16. Leucht S et al. Lancet. 2013 Sep 14;382(9896):951-62.
  17. Loebel AD et al. CNS Spectr. 2014 Apr;19(2):197-205.
  18. Lysaker PH et al. Acta Psychiatr Scand. 2007 Oct;116(4):290-8.
  19. Maeda K et al. J Pharmacol Exp Ther. 2014 Sep;350(3):589-604.
  20. Mizrahi R et al. Am J Psychiatry. 2007 Apr;164(4):630-7.
Zapuščate Progress in Mind
Pozdravljeni
Prosimo potrdite svoj elektronski naslov
Pravkar smo vam na elektronski naslov poslali povezavo za potrditev.
Preden pridobite polni dostop, morate potrditi svoj elektronski naslov
Informacije na tej strani so namenjene izključno zdravstvenim delavcem.
Vse informacije na spletnem mestu se nanašajo na izdelke lokalnega trga in so zato namenjene zdravstvenim delavcem, ki imajo zakonsko pooblastilo za predpisovanje ali izdajanje zdravil v skladu s poklicno prakso. Tehnični podatki o zdravilih so zgolj informativni, za kar so odgovorni strokovnjaki, ki so pooblaščeni za predpisovanje zdravil in odločajo, v vsakem konkretnem primeru, o ustreznem zdravljenju bolnika.
Congress
Register for access to Progress in Mind in your country