Funkcionalno okrevanje pri depresiji: ali delamo pravo stvar za zdravljenje depresije?

Kognitivno okrevanje je pomembno za funkcionalno okrevanje

Funkcionalno okrevanje po MDD olajša psihosocialno delovanje in delovanje na delovnem mestu, je pojasnila Yanling He, profesorica psihiatrije v Šanghaju na Kitajskem. Strategije zdravljenja morajo tako obravnavati kognitivne simptome za izboljšanje simptomov, povezanih z delovanjem v vsakodnevnem življenju.

Profesorica He je izpostavila študijo, ki kaže, da je kar 52 % izmed 164 pacientov z veliko depresivno motnjo (MDD) poročalo, da so kognitivne težave močno ovirale njihovo poklicno delovanje.¹ Kognitivni primanjkljaji pri izvršilni funkciji, spominu in pozornosti vztrajajo tudi v obdobju zdravljenja depresije,² je dodala.

Skoraj 70 % pacientov z (MDD trpi za hudo obliko funkcionalne prizadetosti.

Profesorica He je predstavila tudi študijo, v kateri je sodelovalo 1051 oseb z veliko depresivno motnjo (MDD), zaposlenih za polni delovni čas, ki je pokazala pomembno povezavo med naraščajočo resnostjo simptomov depresije in poslabšanjem zaznanega kognitivnega delovanja, kar temelji na rezultatih PDQ (p < 0,0001).³

Poleg tega je povedala, da subjektivne ocene glede kognitivnih simptomov pojasnijo  spremenljivost uspešnosti na delovnem mestu v večji meri kot resnost MDD.⁴

Funkcionalna prizadetost ostaja kljub zdravljenju

Ob postavitvi diagnoze skoraj 70 % pacientov z MDD trpi za hudo obliko funkcionalne prizadetosti,⁵ je dejal Bernhard Baune, profesor psihiatrije v Melbournu v Avstraliji. Po zdravljenju se veliko pacientov še naprej sooča s funkcionalno prizadetostjo na delovnem mestu⁶ in v svojem družabnem življenju.⁷ Izboljšanje funkcionalnih izidov je zato prednostna naloga zdravljenja.

Številni pacienti se kljub zdravljenju še naprej soočajo s funkcionalno prizadetostjo.

Negativen vpliv akutne oblike velike depresivne motnje (MDD) na izid psihosocialnega delovanja urejajo izvršilne in prostorske kognitivne funkcije,⁸ je dodal profesor Baune. V študiji o kognitivni funkciji in razpoloženju, opravljeni v kraju Adelaide, so bile izvršilne funkcije najmočnejši neodvisni napovedovalci psihosocialnih izidov pri pacientih v remisiji.⁹

Zdravniki pogosto spregledajo pomen kognitivnih simptomov.

Pričakovanja zdravstvenih strokovnjakov glede zdravljenja depresije se pogosto ne ujemajo s pričakovanji pacientov. Profesor Baune je opisal spletno študijo, v kateri je sodelovalo 650 psihiatrov, 366 družinskih zdravnikov, 30 nevrologov in 2008 pacientov z MDD iz Brazilije, Kanade, Mehike, Južne Koreje, ZDA, Francije, Italije in Španije.

Zdravniki in pacienti nimajo enakih pričakovanj glede zdravljenja.

Študija je razkrila, da so v primerjavi z odgovori pacientov zdravniki manj pomena pripisali pomenu zdravljenja fizičnih in kognitivnih simptomov, največja razlika pa se je pojavila pri kognitivnih simptomih med akutno fazo MDD.¹⁰

Ali pacientom z depresijo postavljamo prava vprašanja?

Večina psihiatrov pri zdravljenju pacientov z depresijo ne meri izidov, je povedal Koen Demyttenaere, profesor psihiatrije na univerzitetnem psihiatričnem centru KU Leuven v Belgiji. Kadar merimo izid, ali merimo tisto, kar je pomembno za paciente? Na primer, v študiji, ki jo je opisal profesor Baune, je kar 55 % izmed 274 pacientov, ki so na Hamiltonovi lestvici ocene depresije (HAM-D₁₇) - ki ni bila zasnovana za merjenje kognitivnih simptomov -  dosegli oceno ≤7, menilo, da niso v remisiji.¹¹

Katere lestvice naj uporabimo? Ali naj bodo subjektivne ali objektivne?

Profesor Demyttenaere je razpravljal o potrebi po merjenju izida s pomočjo lestvice, ki ocenjuje kognitivno funkcijo, vključno z naslednjimi:

• vprašalnik o zaznanem primanjkljaju (The Perceived Deficits Questionnaire) z 20 ali 5 vprašanji (PDQ-20 ali PDQ-5), ki je subjektivni vprašalnik, ki ga izpolni pacient;
• test zamenjave številčnih simbolov (The Digit Symbol Substitution Test, DSST);
• THINC-it.

DSST in THINC-it zagotavljata objektivno oceno vseh štirih področij kognitivne funkcije − izvršilno funkcijo, psihomotorično hitrost, pozornost in spomin.

Če ne postavimo pravih vprašanj, kaj lahko naredimo bolje in kako lahko dosežemo funkcionalno okrevanje?

Okrevanje po MDD mora vključevati simptomatsko in funkcionalno okrevanje ter skupno sprejemanje odločitev, je dejal profesor Baune. Cilji zdravljenja temeljijo na naslednjem:

• faza bolezni − obravnavati je treba vsa tri področja simptomov (razpoloženje ter fizično in kognitivno področje) v vseh fazah (akutna, post akutna in remisija);
• individualne potrebe pacientov.

Mark Opler, nazivni asistent psihiatrije v New Yorku v ZDA, se je strinjal in zagovarjal pristop skupnega sprejemanja odločitev, ki:

• prepoznava heterogenost velike depresivne motnje in pacientov z MDD;
• omogoča individualizacijo ciljev zdravljenja s pomočjo vključevanja pacientov v sprejemanje odločitev.

Skupno sprejemanje odločitev, postavljanje ciljev in merjenje izidov olajša funkcionalno okrevanje.

Profesor Opler je opisal pristop k uresničevanju ciljev in pojasnil zelo uspešno prilagoditev tega pristopa za depresijo na področju spremljanja napredka, medtem ko si pacienti prizadevajo za uresničitev določenih ciljev, ki so del načrta zdravljenja. Cilji za različna področja MDD (psihološko, motivacijsko, čustveno, fizično in kognitivno) se oblikujejo skozi skupno razpravo o pacientovih izkušnjah z depresijo in povezanimi simptomi ter vplivu teh izkušenj na njihovo življenje.

Tako je pomembno merjenje izidov, ki so pomembni za paciente, s pomočjo ustreznih lestvic, ki vključujejo vsa področja simptomov in funkcionalno učinkovitost.

Izobraževalno finančno podporo za ta simpozij je zagotovil H. Lundbeck A/S.

Podjetji Takeda Pharmaceuticals in H. Lundbeck A/S sta sofinancirali in oblikovali raziskavo Goal Attainment Study (GAS) ter prilagodili lestvico GAS za depresijo. Raziskava je ovrednotila nov pristop, s katerim so prvič pri kliničnih raziskavah uporabili za depresijo prilagojeno GAS, za merjenje rezultatov, ki so pomembni bolnikom. Več informacij vam je na voljo na povezavi, kjer profesor Mark Opler predstavlja lestvico GAS, prilagojeno za depresijo.