Delni agonisti dopamina D2 – učinkovitost, prenosljivost in izboljšano delovanje?

»Je funkcioniranje pacientov s shizofrenijo še vedno premalo v ospredju?« je bilo vprašanje, ki ga je postavila dr. Diane McIntosh (klinična redna profesorica psihiatrije, University of British Columbia, Vancouver, Kanada), ob začetku srečanja ECNP 2018 v Barceloni.

Je funkcioniranje pacientov s shizofrenijo še vedno premalo v ospredju?

Večina pacientov s shizofrenijo se sooča s ponavljajočimi epizodami poslabšanja bolezni, ki lahko vodijo do poslabšanja funkcionalnih zmožnosti ob napredovanju bolezni. Če je ob poslabšanjih mogoče doseči remisijo simptomov, potem je to povezano z veliko boljšim funkcioniranjem v družbi in kakovostjo življenja.³ Simptomi pa očitno niso edino vzrok funkcionalnega poslabšanja. Dr. McIntosh je opisala še druge dejavnike, ki vplivajo, vključno s stranskimi učinki zdravil, kognitivnimi motnjami in telesnim zdravjem.⁴

Je funkcioniranje primerno upoštevano pri zdravljenju shizofrenije?

Vedno več pacientov in njihovih družin razume boljše funkcioniranje v družbi in poklicnem življenju kot verjetno najpomembnejši cilj zdravljenja, ki si ga zastavijo sami⁵. Čeprav nedavne smernice zdravljenja prepoznavajo bolj prilagojeno delovanje in kakovost življenja ter spodbujanje in vzdrževanje okrevanja kot pomembne cilje^6,7, ostaja skrb glede tega, koliko pacientov te cilje dejansko doseže. 

Samo 30 % pacientov doseže ustrezno raven funkcioniranja

Raziskave kažejo, da se 92 % zdravnikov zaveda, da je družbeno funkcioniranje ključen cilj zdravljenja za njihove paciente, vendar opažajo tudi, da samo 30 % pacientov doseže ustrezno raven funkcioniranja. V anketi med psihiatri je bil najpomembnejši pokazatelj uspešnosti zdravljenja z antipsihotiki učinkovitost pri pozitivnih in negativnih simptomih, veliko manj pomembna pa so bila merila izboljšanega funkcioniranja in kognicije.⁹

Bolnikov pogled na vpliv stranskih učinkov antipsihotikov

Ko izbirajo zdravljenje, tako pacienti kot zdravniki v prvo vrsto postavljajo nadzor simptomov, vendar profesor Rajiv Tandon z Oddelka za psihiatrijo, University of Florida College of Medicine, Florida, ZDA, poudarja tudi potrebo po upoštevanju vpliva stranskih učinkov zdravil na pomembni cilj izboljšanja funkcioniranja.

Upoštevanje vpliva stranskih učinkov zdravil na pomembni cilj izboljšanja funkcioniranja

Stranski učinki zdravljenja lahko za pacienta pomenijo veliko breme. Profesor Tandon je predstavil rezultate raziskave, ki je pokazala, da je 77 % pacientov s psihozo poročalo o stranskih učinkih, ki so njihovo vsakdanje življenje v 61 % vsaj delno poslabšali, pri 30 % pa je bil njihov vpliv zmeren ali zelo izrazit.¹ Že majhno poslabšanje v zmožnostih funkcioniranja ima lahko velik vpliv na kakovost življenja in lahko dolgoročno prispeva h kroničnim težavam z zdravjem.^10,11

Nedavna raziskava, namenjena boljšemu razumevanju vplivov stranskih učinkov antipsihotikov na funkcioniranje in čustvovanje z vidika pacientov s shizofrenijo, je pokazala, da jih je samo 30–40 % ocenilo svoje zadovoljstvo kot »zelo dobro« ali »dobro« na vrsti mer, vključno z zmožnostjo funkcioniranja v vsakodnevnem življenju, družini in družbenih odnosih ter pri delu. ^12,13 Najpogostejši stranki učinki so bili težave s spanjem, suha usta in nemirne noge; pogosto so se pojavili pri več kot 50 % pacientov, na dnevni ravni pa pri 15–20 %. Sedirajoči stranski učinki so najpogosteje vplivali na funkcioniranje pacientov,  bolj kot tisti stranski učinki, ki povzročajo nemir.

Potencialna vloga delnih agonistov dopaminskih D₂ receptorjev

Delni agonizem dopaminskih receptorjev D₂ lahko pomaga zagotoviti ravnovesje med nadzorom simptomov in občutenjem stranskih učinkov

Večina antipsihotikov druge generacije so antagonisti serotoninskih in dopaminskih receptorjev, vendar sočasno vplivajo tudi na vrsto drugih receptorjev, zaradi česar imajo tako koristne učinke kot različne stranske učinke. Profesor David Taylor, direktor Oddelka za farmacijo in patologijo pri združenju South London and Maudsley NHS Foundation Trust, London, Združeno kraljestvo, je pojasnil, kako je blokada dopaminskih receptorjev D₂ pomembna za zmanjšanje mezolimbične hiperaktivnosti in posledično ublažitev psihotičnih simptomov shizofrenije, vendar verjetno ne vpliva dovolj na druge simptome in lahko povzroča ekstrapiramidne stranske učinke. Namesto popolne blokade lahko zdravila z delnim agonizmom dopaminskih receptorjev D₂ pomagajo zagotoviti ravnovesje med nadzorom simptomov in občutenjem stranskih učinkov.

Profesor Mattingly iz Washington University School of Medicine, St Louis, Missouri, ZDA in profesor Correll iz Charite – Universitatsmedizin Berlin, Berlin, Nemčija; The Donald and Barbara Zucker School of Medicine v Hofstra/Northwellu, New York, ZDA in The Zucker Hillside Hospital, New York ZDA sta predstavila podatke o kratkoročnih in dolgoročnih prednostih tega razreda zdravil: podobna učinkovitost ob hkratnem zmanjšanju stranskih učinkov zaradi antagonizma dopamina, ter vzdrževanju ali celo izboljšanju funkcioniranja.

Doseči okrevanje v polnem pomenu besede

Rešitev bo verjetno zahtevala koordinacijo vrste različnih zdravljenj in podporo ter rehabilitacijo, da bi dosegli okrevanje v polnem pomenu besede.

Izobraževalno finančno podporo sta zagotovila Otsuka Pharmaceutical Development & Commercialization, Inc in H. Lundbeck A/S